Kljub zaprti Hormuški ožini, še vedno odprtem konfliktu med ZDA in Iranom, in ceno nafte nad 100 USD za sodček, so se globalni delniški trgi po marčevskem prodajnem valu aprila ponovno okrepili. Novice iz tabora predsednika Trumpa so si pogosto nasprotujoče: enkrat naznani skorajšnje premirje, že naslednji dan sledijo grožnje z novimi bombnimi napadi. V enem primeru je šel celo tako daleč, da je napovedal izbris civilizacije, ko je Iran zavrnil sprejetje pogojev ZDA za konec spopada.

Konflikt v Iranu, zaprtje Hormuškega preliva in posledično strmo naraščanje cen nafte so imeli takojšen vpliv na različne makroekonomske podatke, najpomembneje na inflacijo. Inflacija v ZDA je marca narasla za 0,9 odstotne točke v enem mesecu, kar je največje povečanje v skoraj štirih letih, oziroma po COVID šoku. Na letni ravni je inflacija narasla iz februarskih 2,4% februarja na marčevskih 3,3% marca. Poganjajo jo predvsem višje cene energentov. Osnovna inflacija, ki izključuje živila in energente, je narasla nekolikom manj, iz febriarskih 2,5% na marčevskih 2,6%, vendar pričakujemo, da se bo v daljšem obdobju tudi slednja povečevala, saj se bodo višje cene energentov prelile v cene odstalih proizvodov in storitev.

Posledično so se pričakovanja glede znižanja obrestne meres strani Federal Reserve v letošnjem letu precej zmanjšala, medtem ko pričakovanja glede zvišanja obrestne mere postajajo vse glasnejša. Zvišanje obrestne mere bi zavrlo gospodarsko rast. Prav tako se je ameriško zaupanje potrošnikov aprila znižalo na zgodovinsko najnižjo vrednost iz marčevskih 53,3 na 47,6. Slabšanje zaupanja je bilo prisotno po vseh starostnih skupinah, dohodkih in pripadnosti političnim strankam, čeprav je raziskava opozorila, da so skoraj vsi odzivi prišli pred dogovorom o prekinitvi ognja na Bližnjem vzhodu v začetku tega tedna.

Tudi v drugih regijah je inflacija močno narasla. V evroobmočju je poskočila iz februarskih 1,9% na marčevskih 2,5%, pri čemer se pričakuje nadaljnjo rast. Prepričani smo, da ste opazili tudi močno rast cen goriv v Sloveniji. To je neposredna posledica zaprtja Hormuškega preliva, skozi katerega se prevozi približno 20% svetovne proizvodnje naftnih derivatov. Višja inflacija postavlja ECB v težak položaj, saj rast BDP evroobmočja dosega tudi le šibak 1% letno. Če bo visoka inflacija vztrajna, pričakujemo, da bo ECB dvignila obrestno mero ponovno, vendar le zmerno.

Kljub negativnim makroekonomskim podatkom so ameriški delniški trgi aprila močno narasli, kar je nadoknadilo marčevsko korekcijo. Rast je bila podprta s krhko prekinitvijo ognja med ZDA in Iranom ter močnimi podatki o zaposlovanju v ZDA. Še posebej je cvetela industrija polprevodnikov zaradi naraščajočih naložb v procesorje umetne inteligence. Indeksi Dow Jones, S&P500 in Nasdaq Composite so narasli za 7,14%, 10,42% oziroma neverjetnih 15,29%. Dolar je izgubil skromnih 1,55% in zdrsnil na 1,1732 USD/EUR.

V Evropi so indeksi DAX, CAC in Eurostoxx prav tako pridobili, in sicer 7,11%, 3,81% oziroma 5,60%. Tudi slovenski SBITOP je poskočil za 7,66%, britanski FTSE indeks pa za malce bolj skromnih 1,99%, pri čemer je funt pridobil še dodatnih 1,28% vrednosti. V Aziji je Nikkei močno zrasel, in sicer za 16,10%, indeks Hang Seng v Hongkongu pa za 3,99%. Po močnih marčevskih dobičkih je tokrat v rasti zaostajal sektor energetskih podjetij.

Nafta je ostala trdno nad 100 dolarji za sodček, pri čemer so terminske pogodbe WTI pridobile 3,64% in zaključile na 105,07 dolarja za sodček. Cene plemenitih kovin so se le malce spremenile, pri čemer so terminske pogodbe za zlato zdrsnile za 1% na 4.629 dolarjev za unčo.

Dogajanje na trgih povzema Rudy Marchant, vodja službe za upravljanje naložb

Dodajamo pregled ključnih finančnih kategorij (april 2026). Več o dogajanju na trgih lahko preberete v rubriki Strokovni članki. Informacije o poslovanju skladov lahko pridobite v mesečnih poročilih.