Drugi val epidemije v popolnem razmahu

Za nami sta dva tedna, na katera lahko ponovno kar pozabimo, vsaj kar se borznega vidika tiče. September je bil za delničarje relativno slab mesec, saj je večina pomembnih indeksov končala v minusu. V začetku oktobra se je nato začela rast, predvsem pod vplivom pričakovanj o približevanju dogovora glede ameriškega paketa fiskalnih ukrepov.

Obe strani, demokrati in republikanci počasi popuščata pri svojih zahtevah in se približujeta skupnemu dogovoru okoli višine cca 2.000 milijard USD različnih oblik pomoči gospodarstvu in potrošnikom. Hkrati s tem pa se znova hitro širi val okužb v drugi fazi epidemije koronavirusa, predvsem v Evropi. V zadnjih dneh informacije o številu novookuženih oseb in vse bolj restriktivnih ukrepih, ki jih ponekod sprejemajo države, že ponovno načenjajo tudi optimizem vlagateljev.

Večji del javnosti je namreč pričakoval, da je po marcu najhujša faza epidemije mimo in da bomo v drugi polovici leta že konkretno na poti okrevanja. Podoben cilj je bil tudi glede dostopnosti cepiva. Sedaj se zdi, da se oboje odmika. Če bodo uvedeni strožji ukrepi družbenega distanciranja, bo gospodarska rast v zadnjem četrtletju znova šibkejša. Vprašanje je tudi ali bodo tokrat države zmožne toliko finančno podpreti gospodarstvo, kot so ga v prvem valu. Vsekakor izhod iz te situacije ne bo tako enostaven, kot se je to morda zdelo letos poleti. Kapitalski trgi zaenkrat tega strahu še ne izkazujejo, saj so vrednosti borznih indeksov, kljub manjšemu zdrsu v zadnjih dneh, še zmeraj zelo blizu zgodovinskih rekordov.

Med vlagatelji ostaja največ zanimanja za tehnološke delnice, predvsem iz panoge spletne trgovine in drugih spletnih storitev, kot so socialna omrežja, video na zahtevo, podatki v oblaku, »software-as-a-service« ipd… V tem segmentu je epidemija še povečala zanimanje vlagateljev in spodbudila visoka pričakovanja glede povpraševanja po teh spletnih storitvah in opremi, zato večina delnic teh podjetij izkazuje zelo visoka vrednotenja. Na drugi strani se med najmanj priljubljenimi panogami nahajajo energetika, predvsem naftna industrija in vse kar je povezano s potovanji in turizmom. Letalske družbe, križarjenja, hotelske družbe, kazinoji in podobne storitve se zaradi divjanja virusa še kar ne morejo pobrati. Njihovo preživetje je vsak dan bolj odvisno od državne pomoči in/ali restrukturiranja.

Zdi se torej, da se tudi gospodarstvo, tako kot politika, izrazito polarizira. Na eni strani panoge, ki letijo na krilih epidemije, na druge strani tiste, ki jim dobesedno grozi izumrtje. Na eni strani rekordno visoki tečaji nekaterih delnic, na drugi strani vse več delniških družb tik pred stečajem. Tudi glede monetarnih intervencij se zdi, da se mnenja vse bolj polarizirajo. Vse večji del je tistih, ki iz tega naslova pričakujejo predvsem povečano inflacijo in razvrednotenje denarja, narašča pa tudi del tistih, ki kot posledico pričakujejo finančni zlom in deflacijo. Krepita se predvsem obe skrajnosti, izgublja pa se srednja, zmerna pot. Tako kot v politiki.

Smo torej v fazi soočanja z realnostjo. Trgi postajajo nervozni zaradi ponovnega slabšanja epidemiološke situacije in čakajo na naslednje korake pristojnih oblasti. Med populacijo narašča t.i. »pandemic fatigue« oz. naveličanost sledenja ukrepom socialnega distanciranja ter negotovost pred izgubo službe. Bližajo se tudi konfliktne ameriške volitve. Oba kandidata sta sicer naklonjena obsežnim fiskalnim intervencijam državnega proračuna, razlika pa je morda v tem, kateremu segmentu družbe bi bil večji del teh intervencij namenjen. Politika preprosto ne more iz svoje kože niti v teh izrednih časih.

Peter Mizerit
Vodja službe za upravljanje s tveganji