Presežna likvidnost išče zgodbe o hitrem zaslužku

V zadnjem mesecu dni se je na borzah najprej odvila zelo divja, vertikalna faza špekulativnega vzdušja skoncentriranega na nekaj ameriških tehnoloških delnic, ki ji je sledil hiter in strm padec v prvih dneh septembra. Šlo je predvsem za dve delnici in sicer Apple in Tesla, ki sta izvedli korporacijski akciji cepitve delnic, kar je vlagatelje podžgalo k teorijam o razlogih zaradi katerih bi morale delnice zaradi cepitve še naprej močno rasti.

Temu se je pridružilo še nekaj igre s strani velikih vlagateljev, kakršen je razvpiti japonski holding Softbank, ki je z obsežnimi nakupi call opcij na tehnološka podjetja pomagal potiskati tečaje strmo navzgor (prodajalci call opcij na drugi strani Softbankove pozicije namreč zaradi zaščite svojih pozicij kupujejo delnice, ki so podlaga za prodane call opcije v primeru izvršitve in s tem potiskajo tečaje teh delnic navzgor, kar seveda posledično in načrtovano koristi ravno kupcu call opcije). Vse to je ustvarilo tako eksplozivno mešanico evforičnega vzdušja in strasti, da so nekatere krivulje borznih grafov teh delnic v zadnji fazi postale že praktično vertikalne.

Prvi dnevi septembra so nato prinesli nekaj ohladitve tudi na borzne trge. Največje padce sta beležili ravno delnici, ki sta najhitreje rasli in se ob tem popolnoma odlepili od svojih fundamentov. Borzni indeksi so večinoma zdrsnili za 4 % do 7 % oziroma do krivulje svojega 50-dnevnega drsečega povprečja (modra linija na priloženem grafu ameriškega indeksa s&P500) kjer se je padanje zaenkrat zaustavilo. Gre torej za manjši, do sedaj praktično nepomemben zdrs. Če v naslednjih tednih to 50-dnevno povprečje prebijemo navzdol, pa nas čaka veliko pomembnejša meja pri 200-dnevnem povprečju (rdeča linija). Tista je običajno močnejša ločnica med kratkoročnimi popravki in močnejšimi in trajnejšimi padci.