Valutno dogajanje tokrat bolj zanimivo od delniškega

Delniški trgi so v zadnjih dveh tednih nadaljevali počasno rast vse do konca tega tedna in nato skoraj vso rast tega obobja izgubili v enem samem dnevu. Četrtkov 3% padec evropskih borznih indeksov lahko morda pripišemo objavi podatka o padcu nemškega BDP za 10% v drugem kvartalu letos, čeprav bi težko rekli, da je bilo to res tako nepričakovano. Deloma gre najbrž tudi za efekt močnejšega evra v zadnjih tednih, ki zmanjšuje konkurenčnost evropskih izvoznikov.

BDP ZDA je v istem obdobju upadel za cca 9% glede na prvo četrtletje letošnjega leta. Dejstvo je, da je bilo drugo četrtletje povsod slabše od prvega, kar ni bilo težko predvideti, saj so se najbolj drastični ukrepi za zajezitev epidemije začeli šele v drugi polovici marca in končali večinoma konec maja ali v mesecu juniju. Je pa res presenetljivo, da ob tako negativnih številkah in dramatično visoki brezposelnosti hkrati beležimo rekordno visoke vrednosti borznih indeksov. To pa je res novost, ki je v prejšnjih recesijah nismo bili deležni, je pa skladna z moderno doktrino centralnih bank po kateri se imetnike premoženja za vsako ceno ščiti pred vplivi trga, povprečnega delovnega človeka pa prepusti zakonu trga.

Bolj verjetno gre zadnje borzne zdrse iskati v nekakšni utrujenosti trgov, ki so po treh mesecih neustavljive rasti praktično popolnoma nadomestili vse izgube iz meseca marca v času prvega vala epidemije koronavirusa. Delniški trgi so se torej popravili v obliki črke V, gospodarstvo pa take oblike okrevanja ne bo deležno. In ker se po Evropi vmes že širi izbruh drugega vala epidemije, v ZDA pa še niti prvi val ne pojenja se zdi, da so naposled tudi vlagatelji spoznali, da so bila pričakovanja vendarle nekoliko preoptimistična.

Sicer pa sta zvezdi meseca julija vsekakor ameriški dolar in zlato. Ameriška valuta je zabeležila močnejši zdrs in je na mesečni ravni izgubila dobrih 6% vrednosti proti evru. Na priloženi sliki lahko čisto na levi vidite, da se tečaj USD sedaj bliža zgornji meji desetletnega intervala v katerem se je USD v glavnem krepil proti EUR. Ta meja je do sedaj predstavljala pomembno odporno raven zato bo verjetno tudi tokrat pomenila vsaj kratek predah in zaustavila padec USD. Dokončni preboj te meje pa bi pomenil spremembo desetletnega trenda krepitve USD proti EUR.

Ravno nasprotno se je seveda gibala cena zlata, ki mesec zaključuje na najvišjih zgodovinskih ravneh okrog 1.975 USD za unčo. Zadnji vrh je zlato beležilo avgusta 2011 pri vrednosti 1.900 USD in je nato počasi drselo vse do vrednosti 1.100 USD decembra 2015. Od takrat dalje je v ponovnem vzponu, ki je prav minuli teden naposled prebil prejšnji, skoraj devet let star rekord.