STROKOVNI ČLANKI

17.07.2020

Koncentracija rasti

Vpliv pasivnega tipa vlagatelja

 

Borzni indeksi nadaljujejo iskanje smeri. Konkretne odločitve še ni, dosegajo se marginalni dnevni skoki predvsem pod vplivom novic o morebitni iznajdbi cepiva proti virusu. Znova se rast delnic znotraj indeksov vse bolj koncentrira v tistih z največjo tržno kapitalizacijo, ostale pa capljajo v ozadju.

 

Največjih pet delnic, ki sestavljajo ameriški indeks S&P500 skupaj predstavlja kar 21% celotne sestave indeksa. Gre za popularna imena kot so Apple, Microsoft, Amazon, Facebook in Google (oz. pravilno imenovan Alphabet). Njihova tržna kapitalizacija (tržna vrednost njihovih delnic) skupaj znaša nepredstavljivih 6.600 milijard USD. Za primerjavo: če seštejemo nemški in francoski BDP iz leta 2019 pridemo ravno na enako vrednost. Vrednost vseh ameriških delnic, ki kotirajo na borzi v tem trenutku znaša okrog 32.500 milijard USD. Največjih pet torej dosega dobro petino kapitalizacije celotnega ameriškega borznega trga. Posebej dramatična pa je hitrost rasti. Še dober mesec dni nazaj je vrednost teh istih petih podjetij predstavljala 17% celotne tržne kapitalizacije in se je torej v enem samem mesecu povzpela preko 20% tržne kapitalizacije. Pred tremi leti je denimo tržna kapitalizacija teh istih petih podjetij dosegala 10% celotne tržne kapitalizacije vseh ameriških delnic. Gre torej za izjemno hitro rast koncentracije kapitala v vsega nekaj imenih, katerih borzni tečaji vztrajno napredujejo iz dneva v dan, medtem pa večina ostalega trga stagnira.

 

In sedaj nastopijo zanimive številke oziroma izpeljave tega dogajanja. Če iz tržne kapitalizacije vseh ameriških delnic odštejemo teh pet največjih imen ugotovimo, da se skupna vrednost vseh preostalih ameriških delnic ni prav nič spremenila vse od januarja 2018 dalje. Celoten trg, z izjemo petih največjih delnic, torej že dve leti stagnira brez donosa. V istem obdobju pa se je vrednost petih največjih delnic skoraj podvojila. Po domače povedano, če v svojem (razpršenem) portfelju nimate vsaj katere od zgoraj omenjenih petih delnic, potem z donosom v zadnjih dveh letih najbrž niste ravno zadovoljni. Pravzaprav bi bilo bolje, še posebej če upoštevamo tveganost oz. volatilnost delniškega trga, da bi imeli denar na banki, ne glede na ničelne obrestne mere.

Ta efekt je delno posledica črednega obnašanja vlagateljev, ki radi posnemajo medsebojne poteze ter priljubljenosti pasivne oblike vlaganja v zadnjih letih. Na voljo je vse več pasivnih investicijskih skladov, ki zgolj posnemajo gibanje največjih indeksov. V te sklade se pretaka ogromno denarja, predvsem zaradi nizkih stroškov upravljanja in ker ti nato vlagajo v delnice tako, da natančno posnemajo sestavo nekega borznega indeksa, se seveda dogaja, da ravno delnice, ki že imajo v indeksu visoko utež dobijo alociranega največ dodatnega denarja. Večja kot postajajo ta podjetja, več denarja pasivnih vlagateljev se steka vanje, kar vztrajno potiska njihove tečaje navzgor. Pri tem se nihče ne ozira na vrednotenja in druge kazalnike zato vsa ta podjetja dosegajo zelo visoka fundamentalna vrednotenja. Gre za proces, ki potencira samega sebe in na koncu privede do balona vrednotenj.

 

Ima pa to dogajanje tudi drugo stran. Prvi dvom izhaja iz samega koncepta pasivnega investiranja, ki se ne ozira na vrednotenja podjetij. Delnice, ki v nekem indeksu najhitreje rastejo pridobivajo na tržni kapitalizaciji in posledično na uteži, ki jo imajo v sestavi indeksa. To pomeni, da vse več denarja novih vlagateljev prihaja ravno v tiste delnice, ki so v zadnjem obdobju najhitreje rasle in vse manj v tiste delnice, ki jim je vrednost upadla. A to je ravno nasprotno od tistega, na kar bi morali biti racionalni vlagatelji posebej pozorni, da torej ne kopičijo precenjenih »growth« delnic in na drugi strani ne zanemarjajo podcenjenih »value« naložb.

 

Drugo nevarno dejstvo pa je, da je sedaj usoda celotnega trga čedalje bolj odvisna od zgolj petih podjetij. Gre za izjemno koncentracijo moči in odločanja zato ravno ta podjetja v zadnjih letih vse bolj privlačijo tudi poglede regulatorjev, zakonodajalcev, davčnih uprav, protimonopolnih uradov itd… In ko bo nekega dne balonček teh petih podjetij počil, bo to seveda nadpovprečno močno vplivalo na celoten trg. A pri tem je dobro vedeti, da je ameriški trg še zmeraj eden manj koncentriranih. Če pogledamo skupno utež petih največjih delnic v borznih indeksih posameznih držav ugotovimo, da ponekod drugod te predstavljajo celo preko 40% vrednosti indeksa, kar je denimo pogost pojav v državah v razvoju. Postavlja se torej čedalje večje vprašanje ali ni morda pasivno investiranje generator vse večjega tveganja koncentracije precenjenih naložb v portfeljih vlagateljev.

 

Peter Mizerit
Vodja službe za upravljanje tveganj