Negotovost povzroča velike dnevne premike pri tečajih delnic, obveznic, surovin in valut. Medtem tudi vlagatelji iščejo varno zavetje.

 

Nameraval sem pisati članek o politikah centralnih bank v luči povišane inflacije, njenega vpliva na gospodarstvo in prihodnja pričakovanja, vendar se je nato zgodilo nekaj, čemur smo se vsi želeli izogniti: Rusija je sprožila invazijo na Ukrajino, povzročila humanitarno katastrofo in na finančne trge vnesla nemir. Zaradi tega se bo ta članek ukvarjal z vojno z ekonomskega in naložbenega vidika. Žal je pisanje o vojni trenutno neizogibno, ker so je polni naslovi medijev in močno vpliva na borzno dogajanje. Začnimo kratek povzetek trenutnih razmer.

 

Vsaka vojna ima določen vpliv na kapitalske trge, a tokratno dogajanje je še posebej pomembno iz več razlogov. Eden pomembnejših je, da je v vojno vključena država, ki je največja svetovna izvoznica zemeljskega plina in hkrati še jedrska sila, ki ne kaže nikakršnih znakov zadržanosti glede uporabe te, če bi se v konflikt vmešale druge države in neposredno podprle Ukrajino. Dodatne skrbi povzroča ruska zasedba nekaterih jedrskih elektrarn v Ukrajini, med katerimi sta Černobil (kraj jedrske nesreče leta 1986) in Zaporožje, ki je hkrati glede na izhodno moč najmočnejša jedrska elektrarna v Evropi. V njej je za trenutek celo izbruhnil požar, ki je bil posledica obstreljevanja, to pa je povzročilo skrbi za varnost celotne Evrope.

Zaskrbljenost je resna, zato je večina držav za zdaj zavzela stališče za posredno pomoč Ukrajini v obliki močnih sankcij zoper Rusijo na eni strani in vojaško ter humanitarno pomoč Ukrajini na drugi strani. Samo v prvih desetih dneh konflikta je Ukrajino zapustilo že več kot milijon beguncev. Ukrajina je medtem posredovala svojo prošnjo za polnopravno članstvo v Evropski uniji. Ta kaže na resno željo Ukrajine po distanciranju od Rusije in približevanju zahodu, res pa je, da je Evropska unija ekonomsko in ne vojaško združenje, zato je postopek vključitve razmeroma dolg in traja več let.

Sam nisem vojaški strokovnjak in trenutno kroži več konfliktnih zgodb v medijih, kjer se vsaka vpletena stran trudi podpreti svojo resnico. Rusija trdi, da približevanje Nata njenim mejam pomeni neposredno nevarnost njeni nacionalni varnosti in vidi invazijo na Ukrajino kot obliko osvoboditve (»denacifikacija«, kot jo sami poimenujejo) države. Druga stran trdi, da Nato ni nikoli pomenil grožnje Rusiji, da je Ukrajina miroljubna demokratična država in da želi ruski predsednik Putin znova vzpostaviti model sovjetskega imperija, pri čemer naj bi bil celo pripravljen tolerirati domnevne vojne zločine, ki jih je mednarodno sodišče v Haagu že začelo preiskovati.

 

Izjemna bogastva Ukrajine

 

Kolikor vem, nas je večina to vojno videla na obzorju, a smo si vsi potihem želeli in upali, da do nje vendarle ne bo prišlo. Konflikt se je na tem območju kuhal že dlje časa, argumenti za in proti so na obeh straneh, a seveda nihče nima popolnega monopola nad resnico v tej zgodbi. Eden od pogosto spregledanih dejavnikov so ukrajinski rudarski in agroživilski potenciali. Ukrajina je med državami z največjimi rezervami urana, titana, železove rude, mangana, galija in drugih rudnin v Evropi in celo na svetu. Po podatkih ukrajinske državne agencije UkraineInvest je v tleh Ukrajine mogoče odkriti kar 117 od trenutno 120 poznanih mineralov. Trenutni prihodek iz naslova rudarjenja znaša 15,3 milijarde ameriških dolarjev. V Ukrajini je približno tretjina celotne svetovne zaloge izjemno rodovitne črne zemlje, zato je država tudi ena največjih izvoznikov žit z letnim izvozom okrog 50 milijonov ton. Ukrajina ni brez razloga imenovana »žitnica Evrope«. Ocenjujem torej, da se kljub argumentom obeh strani zelo malo govori o dejanskem bogastvu ukrajinske zemlje. V vojni gre bolj za moč in denar kot za blaginjo ljudi, in ko iščemo prave odgovore, je veliko bolje slediti denarju.

V nadaljevanju poglejmo še vpliv vsega tega dogajanja na borzne trge. Vsaka vojna, še posebej pa vojna jedrskih sil v srcu Evrope seveda povzroči preplah na borzah. Vsak dan prinaša nova dogajanja in nihče zares ne ve, kako in kdaj se bo vse skupaj končalo. Ta negotovost povzroča velike dnevne premike pri tečajih delnic, obveznic, surovin in valut. Najbolj pogosta mera volatilnosti je indeks VIX – višja vrednost VIX pomeni večjo volatilnost kapitalskih trgov, kar je lahko posledica pozitivnih ali negativnih dogodkov. Trenutno je vrednost VIX nad 35 in narašča. Zadnja taka zabeležena volatilnost je bila novembra 2020, ko je bila objavljena novica o odkritju cepiva proti bolezni covida-19. Še pred tem pa marca 2020, ko je bila razglašena pandemija te bolezni.

 

Varno zavetje dolarja in zlata

 

Ko so kapitalski trgi v primežu velike volatilnosti, se vlagatelji navadno umikajo v tako imenovano varno zavetje. To najpogosteje pomenijo ameriški dolar in plemenite kovine, predvsem zlato. Od začetka invazije, 24. februarja, se je ameriški dolar povzpel z vrednosti 1,1309 za evro na današnjo vrednost (7. marec) 1,0816 za evro, kar pomeni petodstotno rast. Cena zlata je v istem času zrasla s 1910 ameriških dolarjev za unčo na 2004 ameriške dolarje za unčo. Ker je cena zlata izražena v ameriških dolarjih, imata ti dve kategoriji ponavadi negativno korelacijo: ko vrednost dolarja raste, cena zlata upada in nasprotno. V trenutnih razmerah pa obe hkrati pridobivata, ker povpraševanje po obeh narašča. Dolar je trenutno na najvišjih ravneh po maju 2020 (tik preden je ameriška centralna banka Federal Reserve naznanila monetarne spodbude s ciljem boja proti gospodarskim posledicam covida-19), cena zlata pa je najvišja po avgustu 2020.

Ker Evropa uvaža skoraj polovico plina in četrtino nafte iz Rusije, so cene obeh surovin skokovito narasle zaradi strahu, da bo Rusija odgovorila na vpeljavo ekonomskih sankcij in omejila dobavo plina in nafte Evropi. Kljub temu je Nemčija že prvi dan konflikta dala vedeti, da si ne bo dovolila zvijanja rok in je hipoma ustavila projekt plinovoda Severni tok 2, kar je pomenilo dejansko takojšnje prenehanje delovanja tega projekta. Cena plina je poskočila s 4,623 na 5,146 MMBTU. Še večji skok cen je imela nafta, kjer se je sodček surove nafte Brent povzpel s 96,84 ameriškega dolarja na trenutnih 125,33 ameriškega dolarja, vmes pa za kratek čas celo presegel 130 ameriških dolarjev, kar je največ po letu 2008. Skok je posledica razmišljanja ZDA in njenih zahodnih zaveznikov, da bi prepovedali izvoz ruske nafte kot eno od možnih sankcij.

 

Rast inflacije in cen surovin

 

Najbrž ste tudi sami opazili, da cene večine surovin naraščajo že več kot leto dni zaradi gospodarskega okrevanja po sproščanju ukrepov zoper pandemijo covida-19. Skokovitega naraščanja povpraševanja ni mogoče hitro zapolniti s ponudbo zaradi logističnih ovir in ozkih grl v dobavnih verigah. Posledica tega je inflacija cen, ki v ZDA dosega 7,5 odstotka na letni ravni. Osnovna inflacija, ki ne upošteva cen hrane in energentov, narašča po stopnji šest odstotkov na leto. Obe vrsti inflacije sta na najvišjih ravneh po letu 1982. Tudi inflacija na evroobmočju je januarja dosegla rekordno letno stopnjo rasti 5,8 odstotka.

 

Kot sem že na začetku omenil, je bil načrt tokratnega članka pisanje o monetarni politiki in inflaciji. Osnovna zgodba je bila naslednja. Inflacija sicer trenutno skokovito narašča, a tako visoko ne more zdržati dlje časa. Kapitalski trgi so nekako že od novembra lani v procesu korekcije, ker so centralne banke prenehale tiskati svež denar, hkrati pa se pričakuje tudi dvig obrestnih mer kot eno od orožij v boju zoper inflacijo. Tudi močno povpraševanje in potrošnja iz preteklega leta se počasi umirjata, dobavne verige pa se postopoma obnavljajo. Posledično je bilo moje pričakovanje, da bo inflacija po letošnjem aprilu začela hitro upadati. S tem bi tudi pritisk na centralne banke, naj hitro in visoko dvignejo obrestne mere, nekoliko popustil. To je tudi glavni razlog za borzni optimizem v drugi polovici letošnjega leta.

 

Kljub vojaški invaziji in posledično hitro rastočim cenam nafte in plina ostajajo ta pričakovanja še zmeraj v veljavi. Lahko se sicer zgodi, da se bo inflacija glede na prvotna pričakovanja umirila z nekaj zamude, kar bo predvsem odvisno od dogajanja v Ukrajini. Glavni ekonomist Evropske centralne banke Phillip Lane pravi, da centralna banka skrbno spremlja gospodarske posledice vojne in bo storila vse, kar je treba, za spodbudo gospodarskega okrevanja.

 

Slabe makroekonomske in finančne razmere v Rusiji

 

Makroekonomske in finančne razmere v Rusiji so seveda zelo šibke. Ruski borzni indeks MOEX je le v nekaj dneh po izbruhu vojne izgubil približno polovico vrednosti, ko je zdrsnil s 3400 na 1680 rubljev in se zatem malenkost popravil. Borza v Moskvi je sicer zaprta od 25. februarja, zaradi česar lahko pričakujemo dodaten upad takoj ob morebitnem vnovičnem odprtju. V procesu hitrega upadanja je tudi vrednost ruskega rublja. Z vrednosti 81 rubljev za dolar pred vojno je zdrsnil na današnjo vrednost 128 rubljev za dolar, vmes pa se za kratek čas celo dotaknil vrednosti 154 rubljev za dolar. Deloma je to tudi posledica uvedbe sankcij, vključujoč izključitev nekaterih ruskih bank iz plačilnega sistema SWIFT in zamrznitev premoženja ruske centralne banke v tujini. Tako je Rusija skoraj odrezana od izvajanja mednarodnih plačilnih transakcij. Prvi odziv ruske centralne banke je bil dvig ključne obrestne mere v državi z 9,5 odstotka na 20 odstotkov, saj inflacija že uhaja izpod nadzora.

 

Kakšna je torej naša trenutna naložbena strategija v družbi Primorski skladi? Naša neposredna izpostavljenost do ruskih ali ukrajinskih naložb je zanemarljiva. Izogibanjem tem trgom se nam je zdelo upravičeno že med naraščanjem obmejnih napetosti, ko je Rusija zbirala velike vojaške sile na meji z Ukrajino. Že pred začetkom invazije smo v svojih portfeljih tudi zamenjali večino hitrorastočih »growth« delnic z »value« delnicami, ki imajo ugodnejša vrednotenja in so v splošnem manj občutljiva na pričakovane spremembe obrestnih mer. Prav tako imamo nekoliko povečano pozicijo v denarju, delnicah, povezanih z rudarjenjem zlata ter surovinskimi delnicami. Te pozicije pomenijo protipostavko morebitnim izgubam na preostalem delu portfelja. Ne nazadnje zaradi tega naši skladi izkazujejo dobro odpornost proti trenutnemu dogajanju in z manjšimi izgubami premagujejo splošne trende na borznih trgih. Za zdaj nameravamo tako strukturo naložb tudi obdržati, seveda pa sproti spremljamo dogajanje v Ukrajini. Upam, da se predvsem zaradi nedolžnih ljudi vsa zadeva čim prej konča. Najbrž si tega želimo pravzaprav vsi.

Avtor komentarja je Rudy Marchant, upravljavec skladov.