Seveda so predvsem evropske borze močno pod vtisom dogajanja v Ukrajini. Vsaka omemba napredka v mirovnih pogovorih povzroči skok evropskih borz, vsak dodaten dan brez rešitve pa vleče tečaje navzdol. Zadnji dnevi tik pred nastankom tega članka sicer kažejo, da so tudi evropski vlagatelji začetni šok bolj ali manj prebavili. Poglavitni evropski borzni indeksi se denimo nahajajo le še približno 4% do 5% pod nivoji izpred začetka rusko-ukrajinskega konflikta.

Ameriški borzni indeksi se v začetnih dneh ruske invazije na Ukrajino razumljivo držijo malenkost bolje od evropskih. ZDA imajo svoje vire nafte in plina, njihovo gospodarstvo pa je tudi manj prepleteno z ruskim kot so nekatera evropska podjetja, predvsem nemška, italijanska in francoska. Vendar moramo biti kot vlagatelji previdni, da nam ukrajinska tragedija ne bi zameglila pregleda nad celotnim dogajanjem.

Verjetno ne pretiravamo, če zapišemo, da je bilo leto 2021 zaznamovano z eno največjih naložbenih evforij v zgodovini človeštva. Naši redni bralci ste na naša opozorila glede tega najbrž že navajeni. Po svetu se je kupovalo popolnoma vse, delnice, nepremičnine, državne obveznice, »junk« obveznice, kriptovalute, pojavile so se nove digitalne oblike premoženja kot so non-fungible token (NFT) in vlagatelji so takoj razgrabili čisto vse. In pri tem mislimo čisto vse, ne glede na ceno. Prevladovalo sta herojsko YOLO investiranje (You Only Live Once) in strategija FAANG (Facebok, Apple, Amazon, Netflix, Google and nothing else), vse skupaj pa potencirano z uporabo socialnih omrežij. Ljudje so danes samo še en klik na telefonu oddaljeni od svoje aplikacije za trgovanje, kar je z vidika potrebe po treznem in racionalnem premisleku pred investicijo pravzaprav kontraproduktivno. Vrh je ta manija dosegla februarja 2021, ko so bili popularni t.i. SPAC prevzemi. Kmalu zatem je balon najbolj precenjenih delnic iz panoge informacijske tehnologije začel počasi puščati. Zanimivo je, da tokrat pušča počasi, ena delnica za drugo, brez nekega očitnega zloma. Indeksi so sicer proti koncu leta dosegali nove vrhove, a vlekle so jih le še največje delnice, z največjo utežjo v indeksu. Leadership se je močno zožal, pogled na še vedno zelene primarne indekse pa ni razkrival zelo problematične slike, ki se je odvijala pod površjem. Večina preostalih manjših delnic je ob koncu leta namreč že beležila resne izgube, a kdor ni pozorno spremljal, tega sploh ni opazil.

Pogled na ta segment danes kaže popolnoma drugačno sliko kot pred letom dni. Kar nekaj je delnic, ki so od svojega maksimuma izgubile več kot 80% vrednosti. V mislih imamo Vroom Inc. (-94%), Nikola Corporation (-89%), Lordstown Motors (-87%), Virgin Galactic (-86%), Fastly (-86%), Lemonade (-84%), Peloton (-81%), Pinterest (-80%), Robinhood (-80%), Zoom Video (-76%), Rivian (-76%), Pinduoduo (-76%), Roku (-75%), BeyondMeat (-73%), Moderna (-71%), DeliveryHero (-70%), Roblox (-70%), Zillow (-67%), DoorDash (-64%), Sunrun (-58%) in še mnogo drugih, ki so bile pred letom dni označena kot vizionarska, svet spreminjajoča in hitro-rastoča podjetja z "disruptivnim" modelom poslovanja. Potem je tukaj cela vrsta t.i. »storitev v oblaku« ter PAAS softverskih podjetij in online platform, ki so prav tako v očeh nekaterih vlagateljev obetale revolucijo. Med bolj znanimi imeni so DocuSign (-72%), Carvana (-70%), Palantir (-69%), Shopify (-68%), PayPal (-66%), WeWork (-66%), Twilio (-65%), Snapchat (-61%), DigitalOcean (-58%), Chewy (-58%), Spotify (-57%), Block (-56%), Uber (-53%), Twitter (-53%), Cloudflare (-53%), Unity Software (-52%), HubSpot (-50%), Snowflake (-50%) ter CoinBase (-49%). In nazadnje pridemo do velikih igralcev, ki začeli popuščati zadnji, šele proti koncu lanskega leta, oziroma nekateri med njimi prav v začetku letošnjega leta: Alibaba (-64%), Facebook (-47%), Netflix (-47%), Western Digital (-39%), Salesforce (-34%), Tesla (-31%), Taiwan Semiconductor (-25%), Nvidia (-24%), Amazon (-15%) in prav v zadnjih tednih denimo tudi Microsoft (-14%). Gravitaciji se od največjih zaenkrat najbolje upirata Apple (-12%) in Google (-11%).

Odstotki izgub so pri nekaterih res impresivni. Gre za velik preobrat sentimenta vlagateljev do tehnoloških delnic, ki so jih še pred kratkim kovali med zvezde. Podobno se je zgodilo v internetnem balonu leta 2000. Najprej evforična faza eksponentnega pospeševanja tečajev v kateri vlagatelji podjetja z nekaj sto zaposlenimi, fikusom in dvema pisarnama vrednotijo v desetine milijard dolarjev, nato pa nenaden prelom in izgube v obsegu celo do 90% – v skrajnih primerih tudi stečaj. Zgodovina se očitno ponavlja. No ni vse tako črno, pozitivne donose denimo na drugi strani v zadnjem letu dosegajo naftne delnice in starodavni pozabljeni relikt – zlato, kar pomeni, da je ustrezna panožna in geografska razpršitev premoženja še kako pomembna za uravnoteženje portfeljev.

Kakorkoli že, znova se potrjuje dejstvo, da za nakupe delnic niso primerni časi, ko med vlagatelji prevladuje evforija, ker je takrat konkurenca med kupci prevelika in so posledično vrednotenja previsoka, tveganja pa se zanemarjajo. Ravno nasprotno, dobri časi za ustvarjanje bodočih donosov so po večjih padcih, ko prevladuje pesimizem in so vrednotenja podpovprečna. Danes smo ponekod korak bližje tem časom in najbrž je mogoče tudi v katerem od zgoraj naštetih že najti kako zanimivo priložnost – vsekakor boljšo kot pred letom dni. Seveda samo med tistimi, ki ustvarjajo resen denarni tok, dobiček in ne zgolj obljub.

Kar je pomembno je torej dejstvo, da vsega trenutnega borznega dogajanja ne gre kar tako enostavno pripisati vojni v Ukrajini. Resnica je precej kompleksnejša in se je začela odvijati že zgodaj tekom preteklega leta. Evforična pričakovanja vlagateljev podprta z milijardami presežne likvidnosti iz naslova monetarnih in fiskalnih spodbud so povzročila splošno prevrednotenje vseh vrst premoženja. Ko je to lani naposled sprožilo inflacijske pritiske in so kmalu zatem najpomembnejše centralne banke sveta namignile, da se bodo monetarne spodbude počasi umaknile dvigu obrestnih mer in zategovanju likvidnosti, so se začele kazati prve razpoke v sentimentu vlagateljev. Ti so se najprej začeli umikati iz najbolj špekulativnega segmenta trga. Proti koncu leta in v začetku letošnjega je ta trend umikanja doživel pospešek in se začel širiti tudi na druge segmente trga in šele nato je nenadoma udarila vojna v Ukrajini.

Slednja torej ni edini razlog trenutnih borznih zdrsov, deluje bolj kot pospeševalec dogajanja. Ameriški tehnološki indeks Nasdaq Composite se v zadnjem tednu denimo že spogleduje z vstopom v območje medveda (-20% od vrha, kot temu radi rečemo v borznem žargonu) in bodimo pošteni, tragično dogajanje v Ukrajini ima bolj malo skupnega z večino zgoraj omenjenih podjetij. Kaj pa je najbolj zanimivo v vsej tej zgodbi? Do zgoraj predstavljenih padcev tečajev delnic je prišlo kljub temu, da ameriška centralna banka obrestne mere do tega tedna ni dvignila še niti za eno samo desetinko odstotka. Šele sedaj, bolj natančno v sredo 16. marca smo bili priča prvemu dvigu obrestne mere v ZDA in sicer za 0,25 odstotne točke. Špekuliralo se je celo o agresivnejšem dvigu, vendar je dogajanje v Ukrajini guvernerje Federal Reserve zaenkrat prepričalo v bolj previden in postopen proces, ki pa naj bi se v enakem tempu nadaljeval na vsakem sestanku Federal Open Market Comitee, teh pa je do konca leta še šest. Zaključeni so tudi mesečni nakupi ameriških državnih obveznic s strani FED. Zaradi hitre rasti kratkoročnega dela krivulje donosov je vsak dan bližje inverzija donosov med 2-letno in 10-letno ameriško državno obveznico, kar pomeni da vlagatelji počasi sprejemajo dejstvo, da bodo dvigi obrestnih mer pripeljali do dodatne upočasnitve gospodarske rasti. Ostajamo torej pri mnenju, da so premiki na področju obrestnih mer tisto, kar bo najbolj definiralo bodoče donose kapitalskih trgov. 

Peter Mizerit
Vodja službe za upravljanje tveganj