Po marčevskem popravku je v drugi polovici aprila na borzah znova zapihal nekoliko hladnejši veter. Vojna v Ukrajini se je umaknila iz prvega plana, zanimanje vlagateljev pa so ponovno prevzeli bolj splošni, globalni makroekonomski podatki. Med temi je najpomembnejši relativno visoka stopnja inflacije, ki pri približno 8% letno hitro znižuje kupno moč prebivalstva.

Da je to resen problem so z veliko zamudo naposled ugotovile tudi centralne banke. Skokovita rast inflacije jih je presenetila, saj so še šest mesecev pred tem trdile, da bo inflacija le prehodne narave. Sedaj hitijo z bolj agresivnim napovedovanjem dvigov obrestnih mer in zmanjšanja mesečnih nakupov obveznic, to pa seveda začenja skrbeti finančne trge. Ti so namreč v zadnjih letih ekstremno dobro živeli ravno od blagodejnih učinkov presežne likvidnosti. Pipica se zapira in čedalje več vlagateljev se sprašuje ali so visoka vrednotenja na finančnih trgih zaradi tega še upravičena.

Mnogi bodo sedaj seveda prst uperili v Federal Reserve in druge centralne banke, češ da bodo s hitrim zaostrovanjem denarne politike povzročile padec gospodarske rasti. A izvorna napaka ni v sedanjem zaostrovanju denarne politike temveč v dejstvu, da je bila monetarna politika pred tem predolgo časa preveč ohlapna. Za posebej škodljivega se izkazuje odziv na izbruh bolezni Covid. Takrat sta monetarna in fiskalna politika usklajeno in pretirano delovali s tem pa povzročili nenaden in nepotreben porast povpraševanja, to pa je naletelo na velike ovire na ponudbeni strani, saj industrija in storitveni sektor zaradi Covid ukrepov nista zmogla dohajati povpraševanja. Prišlo je do obsežnega neravnotežja med presežnim povpraševanjem in nezadostno ponudbo blaga in storitev, posledica tega pa se je pokazala v skokovitem porastu cen. Svoje sta v zadnjih mesecih, predvsem na energetskem področju, dodala še vojna in posledice sankcij proti Rusiji.

V celoti gledano ta situacija sedaj ustvarja močan padec realne kupne moči prebivalstva predvsem v zahodnih ekonomijah. Po nekaterih ocenah denimo, so ZDA zaradi ultra ohlapne denarne politike FED v zadnjih letih sicer ustvarile cca 20 milijonov delovnih mest in na ta način znižale brezposelnost na rekordno nizkih 3,5%, po drugi strani pa visoka inflacija sedaj neposredno škodi skoraj 170 milijonom američanov, ki jim življenjski stroški rastejo hitreje kot plače in pokojnine. Visoka inflacija je najbrž v vsega nekaj mesecih požrla in s tem izničila dobršen del prihrankov, ki so jih gospodinjstva ustvarila na račun prejetih enkratnih paketov pomoči v času Covid omejitev. Masa tistih, ki jim denarna politika danes škodi je torej bistveno večja od tistih, ki jim koristi in tega se nedvomno zavedajo tudi politiki in FED. Ta bo sedaj prisiljena žrtvovati kak odstotek brezposelnosti v korist ukrepov, ki bodo umirili inflacijo.

Gospodarska rast bi bila v naslednjem letu ali dveh večinoma nižja že sama po sebi, ker so se iztekli močni fiskalni ukrepi pomoči vezani na Covid krizo. Tik pred zaključkom tega članka so denimo v ZDA objavili oceno rasti BDP v prvih treh mesecih letošnjega leta – in številka je negativna, kar minus 1,4% na letni ravni! V to okolje nižje (negativne) gospodarske rasti so sedaj centralne banke prisiljene še agresivno zviševati obrestne mere in umikati presežno likvidnost. Obeta se nam torej resna upočasnitev gospodarske aktivnosti, ponekod morda že kar recesija. Do tega je prišlo v 90% primerov, ko je v preteklosti ameriška centralna banka izvajala restriktivno monetarno politiko. Pravzaprav je ta najmočnejše zdravilo zoper visoko inflacijo. Za finančne trge je v tem primeru težava dejstvo, da so se v nehvaležni situaciji znašli ravno v času prisotnosti najvišjih vrednotenj vseh časov (razumljivo, ta so posledica ultra-ekspanzivne monetarne politike zadnjega desetletja). Ko se ekstremno visoka pričakovanja srečajo z gospodarskih ohlajanjem pa običajno pride do neprijetne streznitve in to se postopno in počasi v začetnih mesecih letošnjega leta na trgih tudi dogaja. Kdaj in koliko lahko tukaj FED kapitalskim trgom pomaga, dokler ima roke zavezane zaradi visoke inflacije? Stvar prioritet in zaenkrat se zdi, da prva skrb FED ni več zaposlenost temveč znižanje inflacije, to pa je velika sprememba glede na politiko zadnjih dvanajstih let.

Peter Mizerit
Vodja službe za upravljanje tveganj