STROKOVNI ČLANKI

04.08.2022

FED pivot?

Prejšnji teden smo pisali o potezah ECB, pa dajmo ta teden pozornost preusmeriti na ameriško FED. V torek 26. in sredo 27. je ameriška centralna banka Federal Reserve izvedla svoj zadnji sestanek monetarnega odbora pred poletnimi počitnicami. Če ne bo vmes potrebe po izrednem ukrepanju, je naslednji sestanek predviden za konec septembra.

 

FED je na tokratnem sestanku pričakovano dvignila ključno obrestno mero za 0,75 odstotne točke (v finančnem žargonu se temu reče 75 bazičnih točk). Borzni trgi so informacijo sprejeli zelo pozitivno in reagirali z rastjo vseh tečajev. Povod za tako reakcijo je bilo dejstvo, da se je v medijih v dneh pred sestankom preigravala tudi možnost dviga za 1 odstotno točko in ker do tega ni prišlo je bil to razlog za olajšanje. Dodatno je vlagatelje razveselil komentar guvernerja FED, o možnosti upočasnitve tempa dvigovanja obrestnih mer. Mediji so to takoj izkoristili za širjenje novic o skorajšnji spremembi kurza na vrhu FED in prenehanju dvigovanja obrestnih mer.

 

Tukaj menimo, da so nekateri borzni udeleženci to informacijo morda malce preveč entuziastično interpretirali. Pričakovanja trgov so namreč nenadoma že taka, da bo FED v prvem četrtletju leta 2023 obrnil ploščo in obrestno mero celo znižal. Po poslušanju tiskovne konference, ki je sledila sestanku FED-a smo do tega (ne)pričakovanega preobrata veliko bolj previdni.

 

Jerome Powell je na njej jasno izpostavil prioritete FED, to so stabilne cene in nizka stopnja brezposelnosti. Cilj nizke  brezposelnosti je dosežen, stabilnost cen pa pri 9% inflaciji nikakor ne. Vse sile FED so torej usmerjene v ukrepe s katerimi želijo spremeniti smer gibanja inflacije proti ciljnim 2% letno. Pravzaprav je bila po našem mnenju celotna tiskovna konferenca minila v nekoliko bolj monetarno ostrih tonih, kot je bilo to za centralne banke značilno v zadnjih letih.

 

Powell je namreč v odgovorih na novinarska vprašanja dal malce presenetljivo vedeti, da je FED trenutno pripravljena tolerirati oz. celo spodbuditi določeno obdobje podpovprečne gospodarske rasti in nekoliko višje brezposelnosti s ciljem doseči znižanje inflacijskih številk. Ustvariti želi razmere v katerih bi ponudba začasno presegala povpraševanje, s čemer bi se pregreta gospodarska aktivnost nekoliko umirila. Namignil je, da utegne tudi naslednji, septembrski sestanek prinesti podobno ali celo višje zvišanje obrestne mere v kolikor inflacija vmes ne bo pokazala trenda obrata navzdol. Pričakovana končna višina obrestnih mer za letošnje leto tako ostaja v območju med 3% in 3,5%. Da pa bi v prvem četrtletju 2023 celo znižal obrestno mero iz njegovih komentarjev nikakor nismo uspeli razbrati zato menimo, da bodo trgi v nadaljevanju še negativno presenečeni nad determiniranostjo FED. Res je, da je Powell omenil možnost upočasnitve tempa dvigov obrestne mere, ampak dvig je dvig in je še zmeraj daleč od znižanja. Sploh glede na dejstvo, da do sedaj inflacija še ni upadla niti za desetinko odstotne točke, stopnja brezposelnosti pa je še zmeraj rekordno nizka. Edini način, da v trenutnih razmerah FED poseže po znižanju bi bil res nek ekstremen dogodek na finančnih trgih (Minsky Moment), ki bi podobno kot propad banke Lehman Brothers pred 13 leti popolnoma zamajal delovanje finančnega sistema. Izven tega ne vidimo velike verjetnosti da bi FED v kratkem popolnoma preobrnil svojo trenutno bolj restriktivno pozicijo. Saj se je na to pot pravzaprav podal z veliko zamudo in s tem izgubil del kredibilnosti, kar je Powell tudi priznal kot napako.

 

FED se sicer strinja z opažanji, da so na obzorju vidni prvi znaki ohlajanja gospodarske aktivnosti, vendar so ti znaki po njihovih besedah še v začetni fazi in so tudi zaželeni, ker je edino na ta način moč doseči umiritev inflacije. In na te znake bo FED odgovorila z upočasnitvijo tempa bodočih dvigov obrestnih mer. Po besedah guvernerja je trenutno »potencialna škoda« v kolikor monetarne politike ne zategnejo dovolj, večja od »potencialne škode«, če monetarno politiko zategnejo preveč. S tem je dejansko dal vedeti, da bi prihod eventualne recesije lažje obvladali kot pa nadaljevanje rasti inflacije. Če inflacije pravočasno ne zatrejo bodo družbeni stroški boja zoper to nadlogo le še naraščali. Menimo, da so tudi ta del borzni trgi gladko preslišali. Pristanek torej bo, ali bo »soft landing« ali »hard landing« pa bomo še videli. In ne pozabimo, ne gre samo za dvig obrestnih mer. Federal Reserve izvaja tudi kar konkretno mesečno zmanjševanje svoje bilančne vsote. V juniju, juliju in avgustu se bilančna vsota FED zmanjšuje za 47,5 milijard USD na mesec, od septembra dalje pa se tempo zniževanja pospešuje na 95 milijard mesečno. To pomeni, da bo vsak mesec zapadlo za cca 95 milijard obveznic, ki jih FED ne bo reinvestirala več, kar ima podobno restriktiven efekt na pogoje financiranja kot ekspliciten dvig obrestnih mer.

 

Občutek imamo, da so se trgi v zadnjih letih razvadili izjemno ustrežljivih politik centralnih bankirjev, ki so reagirali na vsak manjši borzni padec s poplavo ukrepov ekspanzivne monetarne politik in tudi tokrat pričakujejo enake poteze. Ja, upočasnitev hitrosti dvigovanja obrestnih mer je najbrž res pred nami (sicer  bi bili ob sedanjem tempu v ZDA že konec leta na 5%), za prvo znižanje obrestne mere pa bo najbrž FED postavila lestvico pogojev relativno visoko. Če bo temu res tako, najbrž čaka borzne trge še kar nekaj prilagoditve. A problem ni v tem, da FED zdaj poskuša ustaviti inflacijo in dviguje obrestno mero, napaka je bila storjena pred tem ko je FED predolgo časa držala obrestne mere prenizko. Zdaj se le začenjajo kazati posledice tega početja.

 

 

Peter Mizerit

Vodja službe za upravljanje tveganj