STROKOVNI ČLANKI
Vzdušje znova pozitivno
Konec septembra smo ugibali o možnosti kratkoročnega tehničnega popravka, ker so bili borzni trgi takrat v močno »oversold« situaciji. Prevladovala sta strah in negativne informacije. Prvo polovico oktobra je sicer še zaznamovalo postopno drsenje borznih tečajev, a je večino najpomembnejših borz do konca oktobra vendarle zajelo nekaj optimizma.
Da se je predvsem sentiment vlagateljev obrnil iz močno negativnega nazaj v razmeroma pozitivnega, kaže priložena slika. Na njej lahko vidite naš priljubljeni indikator borznega sentimenta (S&P500 Bullish Percent Index). Ko smo konec septembra nakazali možnost pozitivnega popravka smo to napovedali ravno zaradi pretirano negativnega sentimenta, ki je takrat prevladoval na borzah. Ta je namreč dober kontra-indikator za kratkoročne premike na trgih. Na sliki vidite, da se je vrednost indeksa takrat nahajala pod 15 (označeno z zelenim krogom). Vrednosti pod 50 kažejo na prisotnost zmernega pesmizma med vlagatelji, vrednosti pod 25 pa nakazujejo že ekstremno oversold pozicije med vlagatelji, kar pomeni, da prevladuje močan prodajni pritisk, ta pa se običajno po določenem času tudi iztroši.
Oktobrski borzni popravek je torej močno vplival na dvig morale vlagateljev in s slike je jasno vidno, da se v zadnjih dneh ta indeks že vzpenja preko vrednosti 60 (rdeči krog), kar pa že tudi kaže, da se je trg skoraj popolnoma očistil septembrskega pesimizma. Previdno torej, borze niso več »oversold«, kar pomeni da po drugi strani spet narašča možnost negativnih presenečenj.
Zadnje dni negativno zaznamujejo predvsem tehnološki velikani v ZDA. Pravzaprav skoraj vsi brez izjeme objavljajo rezultate slabše od napovedi in opozarjajo na upočasnjevanje v prihodnjih četrtletjih. Google je tako v zadnjem tednu dni izgubil 8% vrednosti, Microsoft 6%, Amazon 18% in Facebook 24%. Drži se edino še Apple, čeprav dejstvo, da zaradi gospodarske negotovosti ne želijo podati ocene dobička za zadnji kvartal letos, ne vzbuja ravno dobrih občutkov.
Med ostalimi novicami velja omeniti pričakovani dvig obrestnih mer s strani Evropske centralne banke. Dvignili so za 0,75 odstotne točke, kar pomeni, da je referenčna obrestna mera v evroobmočju sedaj na 2%. Novembra se bliža dvig tudi v ZDA. Trenutno se pričakuje dvig v enaki višini, torej 0,75 odstotne točke. Borzni optimizem zadnjih dni pa znova preigrava podoben scenarij kot poleti, torej da je Federal reserve zelo blizu prenehanja dvigovanja obrestnih mer.
Res je, pričakujemo lahko, da se bo tempo dvigovanja v naslednjih mesecih upočasnil. Najbrž bo to zadnji dvig v višini 0,75 odstotne točke, decembra se pričakuje dvig za 0,5 odstotne točke in nato še konec januarja za 0,25 odstotne točke. Po tem sledi nekaj predaha za oceno situacije. Po našem mnenju smo sicer daleč od kakršnegakoli preobrata navzdol v smeri znižanja obrestnih mer. Zavedati se moramo, da bo tudi v primeru prenehanja dvigovanja obrestnih mer poslovno okolje precej drugačno od tistega na katerega smo se navadili v zadnjih letih. Ključna obrestna mera v ZDA bo nad 4%, obrestne mere za nepremičninska posojila pa denimo nad 7%. In ne pozabimo na quantitative tapering, to je zniževanje bilančne vsote centralne banke, ki se nadaljuje v tempu 95 milijard USD mesečno. Da bi pod takimi pogoji gospodarska gibanja lahko hitro okrevala nazaj na številke iz leta 2021, je malo verjetno. Izjemno dobro se zaenkrat še drži trg dela, a v letu 2023 moramo tudi na tem področju pričakovati prve razpoke. To je namreč tudi cilj početja centralnih bank, upočasniti povpraševanje in s tem pregrevanje gospodarstva ter posledično prekinitev cikla skokovito naraščajoče inflacije. Za vse skupaj je pravzaprav najbolj nevarno, če jim ta cilj uide iz rok.
Peter Mizerit
Vodja službe za upravljanje tveganj