Zadnji trgovalni dnevi iztekajočega se leta kažejo, da se božično rajanje, vsaj na delniških trgih, letos ne bo zgodilo. Tečaji na večini razvitih borz so se v mesecu decembru namreč nekoliko znižali. Nič dramatičnega zaenkrat, a zdi se, da se je predhodna novembrska veselica zaradi pričakovanj o preobratu monetarne politike po zadnjih nastopih centralnih bankirjev vseeno malce ohladila.

O razmeroma restriktivnih besedah guvernerja ameriške Federal Reserve smo v naših preteklih poročilih že veliko pisali. Tokrat lahko stavek ali dva namenimo še odločitvi Evropske Centralne Banke, ki je 15. decembra prav tako dvignila ključno obrestno mero za 0,5 odstotne točke. Besedilo v spremljajočem pojasnilu ECB je bil celo še bolj odločno od ameriških kolegov: »In particular, the Governing Council judges that interest rates will still have to rise significantly at a steady pace to reach levels that are sufficiently restrictive to ensure a timely return of inflation to the 2% medium-term target.«

Kot dodaten korak zategovanja monetarne politike bo ECB z marcem 2023 začela zmanjševati svojo bilančno vsoto na način, da bo prenehala reinvestirati zapadajoče glavnice obveznic v delu svojega portfelju (APP – Asset Purchase Programme). To naj bi se dogajalo v tempu 15 milijard EUR mesečno do konca junija 2023. Nadaljni koraki upravljanja bilančne vsote ECB bodo nato sporočeni naknadno. Na pot quantitative tightening se torej po ameriški FED vse bolj odločno podaja tudi ECB.

Ravno v zadnjih dneh, tik pred nastankom tega članka, se v isto smer naposled obrača še japonska centralna banka Bank of Japan. Za začetek so sporočili, da ne nameravajo več vzdrževati ozkega intervala donosnosti desetletne državne obveznice okrog 0,25%, temveč bodo zgornjo mejo intervala donosnosti dvignili do 0,5%. Ta ukrep odpira vrata prvim dvigom obrestnih mer v naslednjem letu. Odločitev je nemudoma sprožila padec tečajev japonskih obveznic, rast njihove donosnosti in krepitev tečaja japonskega jena. Ta je v zadnjih mesecih pospešeno izgubljal vrednost, ker je bila japonska še zadnja od velikih centralnih bank, ki se ni pridružila zaviranju monetarne politike. No, to se je sedaj spremenilo in v leto 2023 torej vstopamo z globalno koordiniranim zategovanjem likvidnosti s strani vseh največjih centralnih bank.

Ko opazujemo dogajanje v letu, ki se pravkar izteka lahko ugotovimo, da se del teh ukrepov za umikanje presežne likvidnosti že pozna. V začetku leta je bila namreč evforija na finančnih trgih še zelo občutna, špekulativni apetiti precej močni in likvidnost zelo visoka. Na vse to smo takrat tudi opozarjali. Ameriška centralna banka je nato zaradi jasnih znakov inflacije prva začela dajati signale o zategovanju ročne zavore, kar je sprožilo odzive na najbolj špekulativno-pregretih segmentih kapitalskih trgov (kriptovalute, Nasdaq). Vmes je za krajši preplah poskrbela še rusko-ukrajinska drama, a so borze do poletja večji del te motnje že skoraj prebavile. Proti koncu leta, ko pobudo prevzema boj proti inflaciji, pa postaja čedalje bolj jasno, da se efekti restriktivne monetarne politike selijo v vse pore realnega gospodarstva. Razpoložljiva likvidnost usiha, dostopnost posojil prav tako, narašča previdnost udeležencev.

Večina delniških trgov bo leto 2022 kot kaže zaključila v zmerno rdečih številkah, prav tako rdeče so številke na obvezniških trgih, kjer sta inflacija in pričakovana rast obrestnih mer sprožili obsežne pocenitve. Tudi nekateri nepremičninski trgi občutijo že kar konkretne ohladitve, posebej tisti, ki so bili vezani na denar brez meja v tehnološkem sektorju. Silicijeva dolina v ZDA trenutno beleži skoraj 20% padec cen nepremičnin od vrha izpred letom dni. Podobne številke prihajajo iz Švedske, kjer ugotavljajo cca 15% pocenitev nepremičnin od začetka letošnjega leta. Nepremičninski posredniki pravzaprav od skoraj vsepovsod poročajo o ohladitvi povpraševanja in ustavitvi rasti cen. Gre za normalen in pričakovan odziv na dejstvo, da so se nepremičninska posojila nenadoma občutno podražila.

V leto 2023 torej vstopamo z bistveno drugačno sliko kot v začetku leta 2022. Del te spremembe je na tečajih delnic že viden, vprašanje pa je ali ti v celoti odsevajo popolnoma spremenjene monetarne okoliščine v katere pravkar vstopamo. Zdi se, da se vlagatelji pri tem vprašanju oklepajo enega samega upanja in to je FED pivot v naslednjem letu. Morda bi kdo utegnil oceniti, da je naš pogled v leto 2023 pesimističen a ni nujno, da je tako. Če nam kot vlagateljem pretirana evforija in posledično precenjene vrednosti premoženja v zadnjih letih (predvsem po epidemiji Covid) niso bili všeč, zaradi odsotnosti racionalno vzdržnih možnosti investiranja, potem je lahko trenutno dogajanje v tem pogledu nekaj pozitivnega. Umiritev strasti in ohladitev pretiranih apetitov določenega dela vlagateljev namreč s seboj prinašata bolj ugodna povprečna vrednotenja in s tem boljše pričakovane bodoče donose. Verjamemo, da bo v naslednjih letih več možnosti za izbiro naložb, ki bodo ponujale boljše dolgoročne donose, kot je bilo teh na voljo v preteklih nekaj letih. In če tako razmišljamo, potem je to lahko le razlog za optimizem.

Vesele praznike in Srečno.  

Peter Mizerit

Vodja službe za upravljanje tveganj