STROKOVNI ČLANKI

13.01.2023

Dober začetek

Če je bil december nekoliko slabši za imetnike delnic, prva dva tedna novega leta, vsaj zaenkrat kažeta, da bo januar v tem pogledu bistveno boljši. Predvsem trgi v razvoju in evropske delnice so leto začele zelo spodbudno. Ameriške malce zaostajajo, tepe jih pa še drsenje vrednosti dolarja, kar pomeni, da vlagatelji v ameriške delnice, ki živijo izven ZDA, ne občutijo rasti vrednosti teh naložb.

 

Razlog za začetno veselje je pravzaprav podoben kot že večkrat v drugi polovici lanskega leta. Vlagatelji so vse bolj prepričani, da je inflacija premagana, kar naj bi pomenilo, da bo ameriška centralna banka Federal Reserve popustila primež restriktivne monetarne politike (zaradi tega tudi drsenje vrednosti USD). K takemu razmišljanju jih dodatno napeljuje objava podatka o inflaciji (CPI = Consumer Price Index). Ta je bil v ZDA objavljen pred dnevi, in sicer za mesec december. Kaže, da se je splošna rast cen na mesečni ravni znižala za 0,1%, na medletni ravni pa znaša +6,5%. Na podlagi tega umirjanja rasti cen vlagatelji sedaj pričakujejo samo še en dvig obrestnih mer v višini 0,25 odstotne točke, naslednji korak zatem pa naj bi bil že znižanje obrestnih mer (pričakovanja glede tega so bolj za drugo polovico leta).

 

Če pobliže pogledamo podatek o rasti splošnih cen v ZDA, lahko predvsem opazimo zelo izrazit premik iz inflacije cen blaga in dobrin v letu 2022 v inflacijo cen storitev v letu 2023. Cene trajnih potrošnih dobrin in energentov so namreč v upadanju in prispevajo k zniževanju skupne inflacije, cene storitev pa še v fazi naraščanja. Inflacija ima neprijetno značilnost, da je zelo zmuzljiva in hitro rotira med kategorijami ter se pogosto vrača s povratnimi udarci. Ko že misliš, da si jo premagal, ker je denimo cena nafte upadla, se inflacija preseli v cene hrane. Ko misliš, da se je tam umirila, se pojavi v cenah storitev itd… Zaradi tega se inflacija pojavlja v valovih in potrebnega bo najbrž več časa, da bodo odgovorni za monetarno politiko res lahko prepričani, da so jo zares premagali. Podoben scenarij doživljamo tudi v Sloveniji, ko se lanska inflacija energentov in hrane sedaj seli v inflacijo cen storitev in plač. Najslabše, kar se lahko zgodi je, da odgovorni prehitro razglasijo zmago, kmalu zatem pa se inflacija vrne in zahteva nove ukrepe. V ZDA so podobno epizodo dali skozi v drugi polovici 70-ih let in začetku 80-ih. Takratni guverner FED Paul Volcker je še danes znan po terapiji šoka, ki jo nekateri radi enačijo kar s kemoterapijo. Z večkratnimi epizodami ekstremnih dvigov obrestnih mer (tudi preko 15%) je šele po dveh zaporednih recesijah (1980 in 1982) naposled premagal trdovratno inflacijo.

 

Naslednji sestanek Odbora guvernerjev FED bo konec januarja. Zdi se, da se FED zaveda nevarnosti trdovratne inflacije, saj že dlje časa opozarja, da v boju zoper inflacijo mislijo resno. Navsezadnje so kot izvajalec ekspanzivne monetarn politike v zadnjih desetih letih pravzaprav glavni krivec za vzpostavitev okolja, v katerem je inflacija našla plodna tla, polega tega pa so njen prihod v letu 2021 popolnoma spregledali in javnost celo mirili, da gre le za prehodno zadevo. Sedaj, ko skušajo svojo zmoto popraviti, jim finančni trgi seveda ne verjamejo, saj na tak proti-inflacijski FED niti niso več navajeni.

 

Kljub temu, da skupna inflacija upada, je še vedno več kot tri-kratnik 2% letne rasti cen, kolikor znaša cilj Federal Reserve. Hitro upadanje inflacije je trenutno še najbolj posledica upadanja cen energentov, ta trend pa se bo nadaljeval še nekje do meseca junija. V mesecu juniju so bili namreč lani dosežene rekordno visoke cene nafte. Te so nato začele upadati, zato bo medletna primerjava upadanja inflacije v drugi polovici leta vse težja oziroma drugače povedano, efekt padca energetskih cen se bo umiril in bo manj vplival na zniževanje inflacije. Zato tudi po besedah FED dejanskega zniževanja obrestnih mer v letošnjem letu še ni za pričakovati, saj je bolj malo verjetno, da bodo inflacijski cilji tako hitro doseženi. Poleg tega se zelo dobro drži še trg dela in dokler brezposelnost ni problem, je to še dodaten razlog za FED, da ostaja v restriktivni drži. Za tečaje na finančnih trgih je pomembna masa skupne likvidnosti na razpolago, ki podpira vrednotenja premoženja, ta masa pa je zaenkrat zaradi restriktivnih ukrepov centralnih bank še vedno v fazi krčenja.

 

Peter Mizerit

Vodja službe upravljanja tveganj