Teden je seveda minil v znamenju pričakovanega sestanka guvernerjev ameriške centralne banke Federal Reserve 13. in 14. junija. Kot običajno je sestanku sledila tiskovna konferenca z objavo odločitev odbora FOMC (Federal Open Market Commitee).

Ključna obrestna mera v ZDA ostaja junija nespremenjena pri 5,25%. Odbor je bil soglasen, da tokrat dvig obrestne mere preskoči in se o tem znova odloča na naslednjem sestanku julija. V zadnjih petnajstih mesecih je FED obrestno mero dvignil za skupnih pet odstotnih točk. Glavni razlog odločitve za preskok tokratne odločitve o dvigu je čakanje na učinke dosedanjih dvigov. Monetarna politika namreč deluje z zamikom. Ocenjuje se, da je standardni zamik monetarne politike 6 do 12 mesecev, po katerih se učinki ukrepov začnejo kazati v realnem gospodarstvu. Zaradi nenormalne količine stimulusa, tako monetarnega kot fiskalnega, ki je bil v času Covid-a (2020-2022) poslan na finančne trge, v gospodinjstva in v gospodarstvo, obstaja možnost, da bo tokratni zamik še nekoliko daljši. Zaradi tega je pametno, da FED malce počaka, da dosedanji dvigi obrestnih mer »primejo«, sicer obstaja nevarnost, da zategnejo preveč. Vendar ne se slepiti, FED bo z dvigi nadaljevala, razen v primeru, da se gospodarske razmere v kratkem hitro poslabšajo.

Poglejmo si, kaj je guverner Powell povedal v govoru na tiskovni konferenci po zasedanju FED: »As I noted earlier, nearly all Committee participants expect that it will be appropriate to raise interest rates somewhat further by the end of the year. But at this meeting, considering how far and how fast we have moved, we judged it prudent to hold the target range steady to allow the Committee to assess additional information and its implications for monetary policy.« Powell je torej jasen. Tokratni dvig so preskočili, da dajo dosedanjim dvigom čas in možnost, da pokažejo svoj pravi efekt, vednar se vsi strinjajo, da bodo letos najbrž potrebni še dodatni dvigi obrestne mere.

Koliko dodatnih dvigov pa se pričakuje za letos? Poglejmo, kaj pravijo: »For the end of this year, the median projection is 1/2 percentage point higher than in our March projections.« Glede na povedano lahko torej pričakujemo vsaj še enega, morda celo dva dviga v višini 0,25 odstotne točke do konca leta. V kolikor se seveda prej ne zgodi močno poslabšanje situacije. Končna pričakovana obrestna mera v ZDA bo torej nekje med 5,5% in 5,75%.

Ker se inflacija v zadnjih mesecih spušča, so ZDA junija že vstopile v cono realno pozitivnih kratkoročnih obrestnih mer, kar je prvič po več kot desetih letih. Jedrna inflacija (Core PCI), ki ne upošteva cen hrane in energije, sicer upada precej počasneje. Večji del dosedanjega znižanja inflacije je namreč ravno posledica medletnega gibanja cen nafte. Lani v tem času je cena sodčka nafte zaradi izbruha vojne v Ukrajini presegala 100 USD, letos pa se nahaja pod 70 USD. Ta medletna primerjava močno vpliva na znižanje trenutnih inflacijskih številk. Vendar je lani nato že julija cena nafte začela drseti in padla pod 100 USD za sodček, novembra pa nato že pod 80 USD. Efekt nizkih cen nafte bo torej vplival še mesec ali morda dva, nato se bo razvodenel in padanje inflacije iz tega naslova se bo umirilo.

Jedrna inflacija, ki tega efekta cen nafte ne upošteva že sedaj upada zelo počasi in se nahaja pri 5,3% letno, kar je že pet mesecev skoraj nespremenjeno. Nad tem dogajanjem je zaskrbljena tudi FED in zato napoveduje možnost dodatnih dvigov obrestnih mer. Če bo namreč gospodarstvo ostalo močno in ne bo zdrsnilo v recesijo, se lahko cene nafte začnejo znova zviševati. Inflacija bi se v tem primeru obrnila v napačno smer. »Reducing inflation is likely to require a period of below-trend growth and some softening of labor market conditions. Restoring price stability is essential to set the stage for achieving maximum employment and stable prices over the longer run.« FED s tem stavkom poudarja, da je potreba zavirati gospodarsko aktivnost in vroč trg dela, seveda pa se v diplomatskem jeziku temu ne reče recesija, temveč »below-trend growth«.

Dan zatem je sestanek na temo obrestnih mer imela tudi Evropska centralna banka. Ta se ni odločila za pavzo, depozitno obrestno mero v evroobmočju je dvignila za 0,25 odstotne točke in sedaj znaša 3,5%, kar je najvišje v zadnjih 22 letih. Tudi ECB napoveduje visoko verjetnost ponovnega dviga na naslednjem sestanku v juliju. Boj proti inflaciji postopoma prehaja v bolj trdovratno fazo. Vrh je sedaj za nami, prvi del popuščanja inflacije je bil relativno enostaven zaradi efekta nižjih cen energije, od tod dalje pa bo vedno težje, ker inflacijo sedaj poganjajo kategorije, kot so plače in cene v storitvenih dejavnostih. Te je z monetarno politiko veliko težje ciljati.

Delniški trgi so medtem od lanskega septembrskega dna dosegli precejšen popravek. Nekateri indeksi kot nemški DAX so tik pred tem, da se znova srečajo s predhodnim vrhom, doseženim novembra 2021. Drugi so od tega oddaljeni le še nekaj odstotkov. S tem se na borzah ponovno vzpostavlja ozračje visokih vrednotenj v kombinaciji s pregretim, evforičnim sentimentom vlagateljev. To ozračje je na borzah prevladovalo v letu 2021 in se je takrat opravičevalo z negativnimi realnimi obrestnimi merami, zaradi katerih naj bi bila visoka vrednotenja sprejemljiva. Negativnih realnih obrestnih mer v ZDA od junija praktično ni več, v Evropi pa nam do tega cilja najbrž manjkata le še kak mesec ali dva. Desetletni eksperiment v coni somraka se torej počasi zaključuje.

Peter Mizerit

Vodja službe za upravljanje tveganj