Hitra rast inflacijskih pričakovanj je vplivala na umiritev borzne rasti. Delniški trgi prebavljajo rast zahtevanih donosov obveznic. Donos desetletne ameriške obveznice o kateri smo pisali v našem predhodnem poročilu se je še dodatno povzpel in zdaj znaša cca 1,5% letno.

Najbolj so pod pritiskom tehnološke delnice. Ameriški tehnološki indeks Nasdaq, ki je bil s 44% rastjo veliki zmagovalec preteklega leta je lokalni vrh zabeležil v začetku letošnjega februarja. Od takrat je izgubil dobrih 9% vrednosti. Za primerjavo, ostala dva pomembnejša ameriška borzna indeksa S&P500 in Dow Jones Industrials sta v istem obdobju zdrsnila za slabe 4%. Še slabše od ameriških so jo odnesle azijske tehnološke delnice zbrane v indeksu Hang Seng Tech. Te so denimo v zadnjih treh tednih zdrsnile za 16%. Gre torej za globalni pojav. Zdi se, da se rotacija iz najbolj precenjenih sektorjev, ki se odvija že dobre tri mesece, nadaljuje. Zaenkrat je dogajanje skoncentrirano predvsem okoli delnic pri katerih je bilo v preteklem letu največ evforije.

Na priloženem grafu je prikazano tri-letno gibanje indeksa Nasdaq. Trenutno se indeks bori s svojim 50-dnevnim povprečjem (modra krivulja). Prvič po skoraj 6 mesecih torej tehnološke delnice kažejo nekaj šibkosti. Dogajanje v tem segmentu bo pomembno, ker se je v zadnjem letu dni ogromno presežne likvidnosti zlilo ravne v te hitro-rastoče delnice, ki pa sedaj ne skrivajo določenih znakov utrujenosti. Vlagatelji navajeni več-deset odstotnih letnih stopenj rasti pač ne bodo dolgo tolerirali stagnacije. Še posebej pomembna je tehnična slika. Medtem, ko indeksa kakršna sta S&P500 ali Dow Jones lahko hitro nadoknadita izgubljeno, saj letošnji zdrsi še niso omembe vredni, bo to za tehnološke delnice čedalje težje, ker je tehnična škoda z vsakim dnem večja. In ta začetni zdrs tehnološke panoge pred ostalimi močno spominja na dogajanje v letu 2000.

Rast inflacijskih pričakovanj je zaenkrat predvsem posledica strme rasti cen surovin. Samo v mesecu februarju je npr. cena bakra poskočila za 26%, cena sodčka nafte za 19%, cena sladkorja za 10% itd… V določenih primerih je ta rast povezana z omejitvami v ponudbi zaradi ukrepov povezanih z epidemijo, ponekod pa cene rastejo zaradi špekulativnih nakupov tistih, ki se želijo zavarovati pred pričakovano inflacijo.

Videli bomo, kako bodo sedaj na te premike odgovorile centralne banke. Že kar nekaj časa trdijo, da si višje inflacije želijo in jo s svojimi ukrepi ekspanzivne monetarne politike tudi aktivno spodbujajo. Zaenkrat zagotavljajo, da jih trenutna rast inflacijskih pričakovanj javnosti še ne skrbi ter, da imajo na razpolago vsa orodja, s katerimi lahko preprečijo pretirano rast le-teh. Delniškim trgom je tako stanje ustrezalo, dokler ti ukrepi dejansko niso ustvarili prvih resnih inflacijskih pritiskov. A naposled začenja inflacija, sicer sramežljivo pa vendarle, kazati prve znake življenja. Oči vlagateljev so zdaj uprte v guvernerje centralnih bank od katerih se pričakuje dvoje: prvič, da ne bodo zaradi strahu pred naraščanjem inflacije ustavili ekspanzivne monetarne politike in drugič, da ne bodo zaradi pretirano ekspanzivne monetarne politike dovolili prehitrega naraščanja inflacije in posledično nadaljevanja rasti obrestnih mer oz. zahtevanih donosov obveznic. Težko bo, ker se cilja vse bolj izključujeta. Ampak to je problem v katerega so se centralne banke same spravile, pa naj ga sedaj še rešijo. Kar se tiče vlagateljev je osnovna dilema sedaj sledeča: leto 2020 je bilo leto padajočih in rekordno nizkih obrestnih mer za to po prevladujočem mnenju ni bilo druge alternative kot kupovati delnice. Leta 2021 pa začenjajo obrestne mere kazati tendenco rasti zato je potreba delnice ponovno ovrednotiti…

Peter Mizerit
Vodja službe za upravljanje tveganj