STROKOVNI ČLANKI

19.03.2021

Prvi dvigi obrestnih mer

Začenja se boj med inflacijo in monetarnimi ukrepi

 

Dokaj miren borzni teden je za nami. Večina pomembnejših borz je dosegla nove rekorde, nekoliko se je v zadnjih dneh popravil, oziroma bolje rečeno nehal drseti, tudi tehnološki indeks Nasdaq. Nadaljuje se rast zahtevane obrestne mere desetletne ameriške državne obveznice.

 

Ta je danes dosegla vrednost 1,75%. To sicer samo po sebi še ni visoka obrestna mera, a potreba je vedeti, da se je tudi obseg dolgov v zadnjih letih astronomsko povečal, zato je finančni sistem danes veliko bolj občutljiv na premike obrestnih mer kot v preteklosti. Je pa bila rast zahtevanih donosov obveznic v zadnjih tednih res presenetljivo hitra. Nekaj se bo v kratkem moralo zgoditi: ali se bo ustavila rast obrestnih mer, ali pa se bo ustavila rast delniških trgov. Izbira je v rokah ameriške centralne banke Federal Reserve.

 

Dejansko so obvezniški trgi tisti, ki v tem trenutku vsaj kratkoročno delujejo nekoliko "oversold". Če se bo FED odločil da žrtvuje delniške trge, potem utegnejo tečaji obveznic zaradi nemira vlagateljev porasti, če pa se FED odloči, da bo delniškim trgom pomagal tako, da bo poskušal znižati donos obveznic bo to storil na način, da bo povečal nakupe obveznic, kar spet pomeni rast njihovih tečajev. FED je sedaj v precepu - prisiljena je kupovati ogromne količine ameriških obveznic, da lahko država financira gigantske stimulativne pakete, ki povzročajo rekorden proračunski primanjkljaj a ravno ti ukrepi obenem spodbujajo rast inflacijskih pričakovanj in posledično rast zahtevanih donosov obveznic. Bolj kot bo povečevala nakupe obveznic, bolj bo podžigala inflacijske strahove, hkrati pa z nakupi nikakor ne sme prenehati, ker bo to signal za delniške trge, da nimajo več podpore centralne banke. Potrebnega bo torej veliko občutka za iskanje ustreznega ravnotežja med ukrepi in posledicami.

Dve centralni banki iz pomembnejših držav v razvoju sta že nakazali smer razvoja dogodkov. Brazilska in turška centralna banka sta pod pritiskom rastoče inflacije prvi dvignili obrestne mere. Ti dve državi tudi obupano potrebujeta zaupanje vlagateljev v njihove domače obveznice zato ne smeta dovoliti prehitrega drsenja lokalne valute. Do sedaj jima je močno pomagala presežna likvidnost s strani FED, ki je dvigovala povpraševanje po vseh svetovnih obveznicah. Zadnja rast obrestnih mer oz. zahtevanih donosov v ZDA pa začenja povzročati pritiske na odliv kapitala iz držav v razvoju zato morajo tudi same preventivno dvigniti obrestne mere, da umirijo inflacijske pritiske in zadržijo vlagatelje. FED sicer zagotavlja, da vsaj do leta 2023 dvig obrestnih mer v ZDA ni na vidiku, a te izjave le še prilivajo olje na ogenj rastočih inflacijskih pričakovanj, kar pritiska na rast zahtevanih donosov obveznic. In ko raste zahtevani donos najvarnejše obveznice na svetu (ZDA), morajo seveda temu posledično slediti vse ostale, sicer bodo izgubile interes vlagateljev. Za donosi državnih obveznic pa pridejo na vrsto za prilagoditev (repricing) tudi ostale oblike finančnega premoženja kot so delnice, nepremičnine in kar je še vsega vmes.

Za nadaljevanje bikovskega trenda na delniških trgih bo nujno, da indeks Nasdaq ponovno osvoji januarske vrhove, saj so bile ravno tehnološke delnice v zadnjih letih vlečni konj in magnet za vlagatelje. Rotacija v "value" delnice, ki se dogaja zadnje štiri mesece namreč ni značilna za začetne faze gospodarskega okrevanja temveč bolj za pozno zrelo fazo cikla, ki se počasi preveša h koncu. Ne bi nas presenetilo, če bo prva žrtev rastočih inflacijskih pričakovanj premija za tveganje na delniških trgih. Inflacija je namreč tveganje, in to tista vrsta tveganja, ki ga v zadnjih letih trgi defenitivno niso predvidevali.

 

Peter Mizerit

Vodja službe za upravljanje tveganj