Kaže, da bo oktober tretji zaporedni negativni mesec za donose na največjih svetovnih borzah razvitih trgov. Negativni sentiment se v zadnjih tednih vse bolj koncentrira predvsem v tehnološkem sektorju.

Kvartalni rezultati posameznih tehnoloških velikanov sami po sebi niti niso slabi. So se pa zaradi visokih obrestnih mer spremenile okoliščine in predvsem pričakovanja vlagateljev. Danes lahko v ZDA z netvegano naložbo (državne obveznice) zaslužite tudi 5% letno, zato so vlagatelji še toliko bolj občutljivi na vsako še tako majhno opozorilo glede bodoče rasti prihodkov ali dobička pri objavah rezultatov podjetij. Še kako leto dni nazaj alternative ni bilo, ker so bile obrestne mere okoli nič, danes pa alternativa je. Balon na obvezniških trgih je namreč počil pred letom dni in danes državne obveznice že ponujajo vsaj sprejemljive, če še ne ravno zanimive donose. Delniški trgi skozi to prilagoditev še niso šli, zato so reakcije vlagateljev na kakršen koli znak negotovosti v poslovanju precej burne.

Dva sektorja sta bila v zadnjih dveh tednih najbolj na udaru. Proizvodnja komunikacijske opreme je prvi, fintech storitve pa drugi. Nokia in Ericsson sta denimo dve večji podjetji, katerih delnice so izgubile več kot 10%, potem ko sta obe opozorili, da zaradi visokih obrestnih mer njihovi največji kupci (telekomi) napovedujejo nižje investicije v prenovo komunikacijske opreme. Med fintech storitvami je teden minil v znamenju spektakularne implozije delnic francoskega podjetja Worldline. Ta ponudnik plačilnih storitev (POS terminali, procesiranje digitalnih plačil) je v sredo objavil poslovne rezultate in ti niti niso bili problematični. Vlagatelje je bolj vznemirilo opozorilo na znake recesije v Nemčiji, zaradi katere zaznavajo spremembe v obnašanju potrošnikov in počasnejšo rast digitalnih transakcij. Poleg tega bodo zaradi sumov o pranju denarja prekinili poslovne odnose z nekaterimi večjimi strankami zaradi česar so tudi nekoliko znižali napoved letošnje rasti prihodkov (in rasti za naslednje leto). Vlagatelji so odreagirali s skoraj 60% sesutjem tečaja delnice, kar je šokiralo panogo in pod vodo potegnilo skoraj vsa ostala podjetja s podobnimi storitvami. Večje zdrse so na isti dan tako beležili še ameriški PayPal,  Block Inc. in Global Payments, nizozemski Adyen, italijanski Nexi, britanski CAB Payments in drugi.

Kratkoročni sentiment vlagateljev po treh mesecih rdečih številk počasi postaja razmeroma negativen. To bi lahko bil na eni strani tudi tehnični sprožilec za morebitni »predbožični« odboj tečajev proti koncu leta. Se pa hkrati sliši vse več informacij iz realnega gospodarstva, ki kažejo, da visoke obrestne mere stiskajo in vplivajo na upočasnitev aktivnosti v čedalje več segmentih. Vsi obrestno občutljivi, predvsem kapitalsko intenzivni sektorji, poročajo o spremenjenih pogojih financiranja, zaradi katerih so prisiljeni prilagajati svoje poslovne načrte. Trenutno se na kapitalskih trgih torej krešejo sile med scenarijem »soft-landing«, ki je vplival na močno rast delniških tečajev v prvi polovici leta, in scenarijem »higher-for-longer«, ki v zadnjih treh mesecih vpliva na postopno ohlajanje tega optimizma. Ta scenarij se namreč nanaša na višino obrestnih mer, in če bodo centralne banke pri tem dovolj vztrajne, se lahko zgodi, da je bil »soft-landing« zgolj kratkoročni privid. Ali bo temu res tako, se sedaj sprašuje vse večje število vlagateljev, pri čemer z enim očesom opazujejo vse bolj zanimivo risk-free alternativo državnih obveznic in drugih bolj varnih instrumentov, ki že ponujajo sprejemljiv pozitiven donos.

Peter Mizerit

Vodja službe za upravljanje tveganj