V teku je pozitivni tehnični odboj tečajev, ki smo ga kot možnost po treh mesecih drsenja nakazali v našem predhodnem članku. Pomembnejši borzni indeksi trenutno glede na konec oktobra pridobivajo nekje med 5% in 7%.

V prvih dneh novembra se je odvil tudi predvideni sestanek ameriške centralne banke Federal Reserve. Izšlo se je po pričakovanjih, FED je pustila obrestne mere nespremenjene s pojasnilom, da so jih pripravljeni kadarkoli dodatno zaostriti, če po to potreba. Inflacija v ZDA se sicer umirja, kar daje vlagateljem upanje, da je vrh zaostrovanja denarne politike za nami.

V tem razvoju dogodkov je sedaj nekaj ironije. Bolj kot bodo trgi evforični zaradi pričakovanega konca zaostrovanja denarne politike, bolj bodo na ta način onemogočali FED, da dejansko sprosti denarno politiko. Ta kavelj kaže tudi slika indeksa finančnih razmer Chicago FED National Financial Conditions Index. Kazalnik kaže agregatne razmere na denarnih, kreditnih in delniških trgih v ZDA. Ko je vrednost indeksa nad 0, pomeni zaostrovanje finančnih razmer, vrednost pod 0 pa sproščanje finančnih razmer. Zaostrovanje pomeni težja dostopnost do posojil, višji zahtevani donosi, višji spread-i med različnimi vrstami obveznic, volatilnost itd. Ko se ti indikatorji poslabšujejo, gre vrednost indeksa nad 0, ko se izboljšujejo pa pod 0.

Na sliki lahko vidite, da smo z izjemo kratke epizode med izbruhom Covid panike v zadnjih letih v bistvu vseskozi v območju relativno sproščenih finančnih razmer. Danes so razmere malenkost bolj zaostrene kot denimo leta 2021, ko so bili res odprti vsi fiskalni in monetarni ventili, vendar smo še daleč od kakšne resne restriktivnosti (velja za ZDA). Še več, vrednost indeksa se po manjši zaostritvi konec leta 2022 in v začetku 2023 znova znižuje (trenutna vrednost -0,35).

Finančne razmere se torej v zadnjih mesecih navkljub trudu Federal Reserve sproščajo ne pa zaostrujejo. To je sicer dobra popotnica za tvegane oblike naložb, kar se zadnja dve tedna kaže na delniških trgih, ni pa dobra popotnica za ambicije FED. Sproščene finančne razmere so namreč lahko tudi vir špekuliranja in posledično vir inflacije. Če FED ne uspe v svojem namenu vztrajanja pri zaostreni monetarni politiki, se utegne inflacija obuditi. V tem primeru bo FED prisiljena v dodatno zaostrovanje, česar pa trenutno finančni trgi ne pričakujejo več in nanj niso pripravljeni.

Močna gospodarska rast, nizka brezposelnost, visok proračunski primanjkljaj in posledično zapravljiva fiskalna politika trenutno delujejo v nasprotno smer politiki centralne banke. Spodbujajo potrošnjo, medtem ko jo želi FED umiriti. Ta kljub več kot enoletnemu trudu, ki vključuje dvig ključne obrestne mere in zniževanje bilančne vsote (quantitative tapering) ni uspela bistveno zaostriti finančnih razmer v gospodarstvu. Možno je sicer, da prav vsi zadnji dvigi obrestnih mer še ne prijemljejo (policy lag) in bo treba še kak mesec počakati. Padajoča cena nafte v zadnjih dveh mesecih morda vendarle kaže, da povpraševanje končno začenja čutiti pritisk višjih stroškov financiranja. Imamo odprta dva večja vojaška konflikta, imamo OPEC, ki zmanjšuje kvote načrpane nafte, imamo finančne razmere, prikazane na sliki, ki so še zmeraj relativno sproščene in kljub temu cena nafte vztrajno drsi navzdol. Globalno povpraševanje po nafti očitno ni tako močno, kot bi lahko sklepali iz podatkov o močni rasti ameriškega BDP ali nizki stopnji brezposelnosti. Tudi znotraj same strukture inflacijskih številk se opaža trend, da se inflacija hitreje znižuje pri cenah energentov in večjih potrošniških dobrin, vztrajno visoka pa ostaja pri cenah hrane in storitev. Fiskalna in monetarna politika ZDA trenutno delujeta močno ena proti drugi, zato so različni ekonomski indikatorji skregani med seboj in otežujejo oceno stanja. Eni še zmeraj sporočajo, da gospodarstvo deluje na polno paro, drugi pa medtem kažejo prve signale ohlajanja.

Ker smo najbrž res na točki, ko bi visoke obrestne mere že morale kazati nek učinek, želi biti FED z nadaljnjimi dvigi zelo previdna, vendar jo trgi spet prehitevajo in s tem povečujejo nevarnost da se inflacija ponovno obudi. Jerome Powell je do sedaj mojstrsko porezal lansko špico inflacije ne da bi pri tem sprožil paniko na finančnih trgih. No, resnici na ljubo je dosedanji padec inflacije bolj kot aktivnosti FED posledica močnega padca cen nafte po lanskem poletnem šoku zaradi ruskega posega v Ukrajini. Vendar je inflacija še zmeraj enkrat višja od ciljnih 2% zato bi bilo popuščanje monetarnega zaostrovanja v tem trenutku lahko velika napaka. A zdi se, da so se kapitalski trgi v zadnjih dveh tednih že suvereno odločili, da je inflacijska nevarnost mimo, nevarnost recesije prav tako, pred nami pa povratek v varno cono nizkih obrestnih mer.  Naše mnenje ostaja, da je tak zaključek vseeno morda nekoliko preuranjen, tečaji delnic pa sedaj znova vključujejo in dopuščajo le možnost najbolj optimističnega razvoja dogodkov.

Peter Mizerit

Vodja službe za upravljanje tveganj