Današnji članek bo malce samopromocijski, ampak z razlogom. Želimo vam ponovno poudariti pomembno razliko med investiranjem in špekuliranjem. Oba načina razmišljanja o naložbah sta čisto v redu, pod pogojem, da vlagatelj pozna razliko med njima, jo uskladi s svojimi cilji in torej posledično ve, kaj dela.

Najbolj nezadovoljni vlagatelji so bodisi tisti, ki mislijo da investirajo, nezavedno pa špekulirajo bodisi tisti, ki začnejo zelo špekulativno, a kmalu po sili razmer postanejo dolgoročni investitorji. Treba je torej znati razlikovati med tem, kaj je kratkoročna špekulacija, ali če hočete, »vroča zgodba« in kateri so na drugi strani dejavniki, ki determinirajo dolgoročne donose.

Jeseni 2020 smo v reviji Finance PRO objavili članek z naslovom »Zakaj v Krko namesto v Teslo«. V njem smo trdili, da so slovenske delnice ugodno vrednotene v primerjavi s tujimi konkurenti in zaradi tega diskonta ponujajo potencialno boljše dolgoročne donose (vključujoč dividende, seveda).

Lahko si seveda mislite, kako noro je najbrž takrat zvenel tak naslov članka. Vlagati v neko »obskurno« slovensko farmacevtsko firmo v primerjavi s kultnim ameriškim proizvajalcem električnim vozil in njegovim vizionarskim vodjo? Elon Musk je napovedoval samovozeča vozila, hyperloop vlake, kolonizacijo marsa, električne tovornjake ipd… Dvomiti v tehnološke genije je bilo (in je pravzaprav še vedno) herezija.

Naše opravičevanje zanimivosti slovenskih delnic je za razliko od kulta osebnosti temeljilo izključno na dejavnikih fundamentalnega vrednotenja. Nobeno od podjetij, ki kotirajo na ljubljanski borzi, namreč ni vrhunski svetovni lider na svojem področju, a to dejstvo je bilo takrat močno vključeno v tečaje delnic. Zato so ti tudi ob povprečno uspešnem poslovanju po naši oceni ponujali prostor za rast.

In kar se tiče rasti, so podatki sledeči: delnica Tesle je od oktobra 2020 do danes zrasla iz cca 150 USD na 196 USD, kar v malce več kot treh letih prinese približno 7,7% povprečno letno rast. Vmes je bila seveda tudi bistveno višje, celo preko 400 USD oktobra 2021, vendar se je do danes rast precej upehala. Na drugi strani je delnica Krke iz takratnih 83 EUR zrasla na današnjih 119 EUR. V dobrih treh letih je to cca 11,5% povprečna letna rast. Da se ne osredotočimo preveč samo na eno delnico, ker smo lahko hitro obtoženi, da izbiramo samo tiste, ki nam pašejo, si poglejmo še donos indeksov.

Skupni donos tehnološkega indeksa Nasdaq Composite od oktobra 2020 do februarja 2024 je 35%, kar pomeni približno 9,6% letno. Skupni donos slovenskega indeksa SBITOP v istem obdobju pa je kar 56%, kar pomeni 14,4% letno. Tudi najpomembnejši ameriški indeks S&P500 je s skupno 44% rastjo zaostal za donosom slovenskega trga. Ste imeli občutek glede na evforijo okoli tehnoloških delnic, umetne inteligence, digitalnih omrežij in vsega drugega, da so slovenske delnice v zadnjih treh letih kumulativno bolj donosne od Nasdaqa? Ja, pa so, kot vidite. Tisti naslov članka iz leta 2020 se nenadoma ne sliši več tako bizarno. Uresničitev Muskovih vizij pa medtem še čakamo…

Presežek v donosnosti domačih delnic izvira iz njihove močne podcenjenosti v tistem štartnem obdobju. Večina delnic, ki so sestavljale indeks Nasdaq Composite, se je takrat nahajala pri večkratniku letnega dobička preko 25, medtem ko so slovenske delnice ždele pozabljene nekje pri večkratniku 10. Že samo ta razlika v fundamentalnem vrednotenju je nakazovala, kje je večja verjetnost doseganja dolgoročnega presežnega donosa. In to je bistvo investiranja na dolgi rok. Iskanje žepov trga, na katerih podpovprečna vrednotenja obetajo možnost nadpovprečnih donosov in nato disciplina čakanja. Pazite se torej vročih zgodb, ki sicer krojijo kratkoročno evforijo na določenih segmentih trga. Možno je z njimi tudi precej zaslužiti, vendar je treba vedeti, kdaj vstopiti in predvsem kdaj pravočasno izstopiti iz take igre. In verjemite, ni tako enostavno, kot se sliši. Bistvo vroče zgodbe je namreč ravno v tem, da te ne spusti iz objema, dokler ni prepozno. Preveč lepo je sodelovati, da bi kdorkoli razmišljal o predčasnem umiku.

Ko pogledamo današnje stanje vrednotenj na kapitalskih trgih, so izstopajoče visoka vrednotenja (denimo Shillerjev ciklično prilagojeni P/E preko 30) prisotna predvsem na ameriških borzah. Znova torej ne moremo mimo ugibanja, ali to napoveduje podpovprečne donose v naslednjem desetletju? Podpovprečne, vsaj v razmerju do donosa ameriške desetletne državne obveznice, ki trenutno ponuja cca 4,3% letno? Ja, indici so, da bo ameriškim delnicam zaradi visokih vrednotenj v naslednjem desetletju težko preseči ta povprečni letni donos. Zavedamo se, da se ta pričakovanja spet zdijo nora. Tako kot se je konec leta 2020 večini najbrž zdelo nesmiselno vlagati v zaspane slovenske delnice… A za uspešno dolgoročno plemenitenje premoženja se ne smete bati, da tu pa tam izpadete neumno.

Peter Mizerit

Vodja službe za upravljanje tveganj