Teden je minil v znamenju astronomskega dobička Nvidie, ki leti na krilih implementacije umetne inteligence v vse pore informacijske tehnologije. Objava rezultatov poslovanja je tečaj delnice v enem samem dnevu (22. februar) dvignila za 15%. Po novem je Nvidia z 2.000 milijardami USD tržne kapitalizacije četrta največja globalna korporacija, za Microsoftom, Applom in Saudi Aramcom.

Namesto umetne inteligence bi sicer najbrž bil bolj primeren izraz strojno učenje. Program se pač na podlagi obstoječe baze podatkov nauči prepoznati in filtrirati vzorce. V tem je ekstremno dober predvsem pa nepredstavljivo hiter v primerjavi s človekom. Na določenih področjih bo to zelo uporabno in produktivno, marsikje pa se bo samo še povečala količina neuporabnih ali celo zavajajočih informacij. To je pa tudi vse, od tod do resne inteligence je še zelo dolga pot. Računalniški program zna le učinkovito izvršiti navodila zapisana v kodi. Inteligenca pa vsebuje sposobnost zavedanja sebe in lastne identitete, vesti, domišljije, razmišljanja izven okvirov, dojemanja posledic, čustev, abstrakcije, pozitivnega ali negativnega namena, vzgoje, pripadnosti, radovednosti… Narava ni zaman potrebovala milijone let, da je človeške možgane spravila na trenutni nivo.

Prepustimo te stvari tehnološkim navdušencem in se vrnimo v svet financ. V zadnjih mesecih se je predvsem na ameriških borzah vzspostavilo močno prepričanje, da je inflacija premagana, kar pomeni začetek zniževanja obrestnih mer s strani Federal Reserve. Prva pričakovanja so bila, da se bo zniževanje začelo že marca letos. Po objavi januarske inflacije, ki je znašala 3,1% na letni ravni so se pričakovanja o marčevskem rezu obrestnih mer ohladila. Bodimo resni, možnosti za znižanje marca praktično ni več. Fokus se je sedaj preusmeril na junijski sestanek.

Kapitalski trgi so nestrpni, ker je bila rast delniških tečajev v zadnjih mesecih ravno pod vtisom tega, da je inflacija premagana. Če se ta scenarij ne izide, potem je morda monetarna politika še zmeraj preohlapna. Problem je predvsem v tem, da finančni mediji pogosto rišejo zgodbo, ki je ni. Federal Reserve ni nikoli nikjer napovedala, da bo obrestne mere zniževala že marca ali junija. FED je le napovedala, da je glede na dosedanji napredek v boju zoper inflacijo čas za pavzo pri dvigovanju obrestne mere, a to je tudi vse. Pavza po našem razumevanju pomeni, da nekaj časa počakaš preden se odločiš kako naprej. Sploh ni nujno, da bo naslednji korak znižanje – to bodo sčasoma pokazali podatki o gibanju inflacije in brezposelnosti. Pričakuje se, da v kolikor inflacija nadaljuje pot navzdol proti 2%, FED v drugi polovici leta nekoliko zniža ključno obrestno mero, vendar ohrani pozitivno razliko do inflacije (pozitivno realno obrestno mero). Če pa inflacija ne nadaljuje poti navzdol, so možnosti povsem odprte…

V samem FED-u je na to temo veliko debate. Minuli teden je svoje mnenje pojasnil guverner ene od dvanajstih regionalnih bank, ki sestavljajo Federal Reserve System. Jeffrey Schmid iz kansaške FED pravi takole: »Absent further help from goods and energy prices, further disinflation will need to come through services. The January CPI inflation data argues for caution on this front. The prices of services—which comprise two-thirds of consumer spending—continue to rise briskly amid still tight labor markets and elevated wage growth.« V ameriški centralni banki se torej zavedajo, da je dosedanja umiritev inflacije predvsem posledica padca cen nafte, ta efekt pa bo počasi izzvenel. Prej ali slej bo treba doseči še umiritev rasti drugih cen, predvsem cen storitev.

Tudi trg dela in posledično rast plač jih skrbi, zato ne želijo hiteti z obljubami o prvem znižanju obresti: »With inflation running above target, labor markets tight, and demand showing considerable momentum, my own view is that there is no need to preemptively adjust the stance of policy. Instead, I believe that the best course of action is to be patient, continue to watch how the economy responds to the policy tightening that has occurred, and wait for convincing evidence that the inflation fight has been won.«

Za aktivne udeležence na kapitalski trgih pa še posebej zanimiv njegov komentar o volatilnosti obrestnih mer. Da si centralni-bančnik želi nekoliko višje volatilnosti na tem področju, je silna redkost: »However, I don’t favor an overly cautious approach to balance sheet runoff for the sake of avoiding any volatility in interest rates. Instead, some interest-rate volatility should be tolerated as we continue to shrink our balance sheet.« In morda še svež včerajšnji namig članice Odbora guvernerjev Michelle Bowman: »…I remain willing to raise the federal funds rate at a future meeting should the incoming data indicate that progress on inflation has stalled or reversed.« Ta izjava je bila posledica pravkar objavljenega podatka o inflaciji cen storitev (core services PCE), ki je januarja zabeležila enega najvišjih mesečnih skokov v zadnjih letih. Iz inflacije energentov in dobrin, ki je zaznamovala leto 2022 se rast cen vse bolj premika v segment storitev. In storitve so najobsežnejši del ekonomije razvitih držav zato je to potencialno lahko težava, če FED prehitro ponovno odpre monetarno pipo.

Ocenjujemo torej, da so udeleženci na finančnih trgih morda nekoliko preveč prepričani kdaj in kateri bo naslednji korak FED. Celo bolj odločeni kot samo odločevalci v FED. V dosedanjih komentarjih FED namreč mi povratka nazaj v območje ekspanzivne monetarne politike zaenkrat ne slišimo. Kar pa se inflacije tiče je pot enostavna, če bo FED dovolj vztrajna, bo inflacija premagana. 

Peter Mizerit

Vodja službe za upravljanje tveganj