Dolgo pričakovani marčevski sestanek guvernerjev ameriške centralne banke Federal Reserve se je zgodil 19. in 20. marca. Po sestanku je predsednik Odbora guvernerjev Jerome Powell na tiskovni konferenci predstavil sprejete odločitve. Poglejmo si, kakšne so novosti.

Višina obrestnih mer ostaja na enaki ravni. Gospodarska aktivnost v ZDA je močna, brezposelnost pa vztrajno nizka. Inflacija se je v zadnjem letu umirila, vendar ostaja nad dolgoročnim ciljem 2%. Večina guvernerjev pričakuje tri znižanja obrestne mere do konca letošnjega leta pod pogojem, da inflacija nadaljuje načrtovano pot navzdol.

Odločitev FED je imela naslednji dan še največji vpliv na surovinskih trgih. Podražile so se predvsem plemenite kovine, cena zlata že dosega skoraj 2.200 USD za unčo in je od začetka leta zrasla za cca 6%. Morda se to zdi malo, ampak za primerjavo delnica podjetja Apple, ki je prisotna v portfeljih skoraj vseh vlagateljev, je denimo v istem obdobju izgubila 7%.

Jerome Powell je na tiskovni konferenci prvič napovedal možnost upočasnitve tempa zniževanja bilančne vsote centralne banke. Trenutno se ta vsak mesec zniža za 95 milijard USD. FED to dosega na način, da dopušča zapadanje državnih obveznic v portfelju centralne banke, ne da bi jih nadomestila z novimi nakupi na trgu. Od aprila 2022, ko je FED prenehala z nakupi državnih obveznic (Quantitative Easing), se je do danes bilančna vsota FED zaradi kontroliranega zapadanja znižala za cca 1.400 milijard USD (Quantitative Tapering).

Zakaj FED razmišlja o upočasnitvi tega zniževanja? 95 milijard mesečno je velik znesek. Sedaj, ko je bilančna vsota že znižana za 1.400 milijard postaja finančni sistem čedalje bolj občutljiv na obseg preostalih presežnih rezerv. Bolj ko se ta obseg znižuje, bolj se bližamo stanju, ko obseg rezerv ne bo več občutno preobsežen, kot je to veljalo v zlatih letih Quantitative Easing (2021 in 2022).

Powell ocenjuje, da je bolje, če se temu stanju približujemo nekoliko počasneje. Nadaljevati z obsežnim mesečnim zniževanjem bilančne vsote bi pomenilo izzivati nesrečo. FED si ne želi priti v situacijo, ko bi morala zaradi kriznega dogodka ponovno odpreti vse pipice in začeti zalivati finančni sistem z dodatnimi presežnimi rezervami. Powel raje vidi nekoliko upočasnjeni tempo, zato pa dlje trajajoči: »The idea is that with a smoother transition, you’ll run much less risk of the kind of liquidity problems which can grow into shocks and cause you to drop the process prematurely.«

S počasnejšim tempom zniževanja bi FED, torej, paradoksalno, celo dosegel nižji končni nivo rezerv v finančnem sistemu, kot s hitrim tempom zniževanja. To pa zato, ker hiter tempo zniževanja utegne predčasno pripeljati do krizne situacije, ki bi nato zahtevala obrat monetarne politike in ponovno povečevanje rezerv. Z upočasnjenim tempom FED se FED želi izogniti tej situaciji in s tem potrebi po krizni intervenciji.

FED je trenutno torej v poziciji, ko čaka in spremlja dogajanje. Pomembna sta predvsem trenda na področju inflacije in brezposelnosti. Centralna banka je že pred časom ustavila dvige obrestnih mer in sedaj razmišlja o upočasnitvi tempa zniževanja bilančne vsote. To je konsistentno z makroekonomskim dogajanjem v ZDA, ki se umirja, vendar se še ne obrača občutno navzdol. Inflacija ni več tako akutna težava, kot je bila še leto dni nazaj, zato lahko centralne banke na tem področju malce lažje zadihajo. V kolikor se inflacija ponovno obrne navzgor, lahko FED dodatno zaostri monetarno politiko, trenutno pa za to ni potrebe in je dovolj ohranjanje realne pozitivne obrestne mere.

Peter Mizerit

Vodja službe za upravljanje tveganj