Kar nekaj pomembnih odločitev, ki bi lahko vplivale na borzno dogajanje, se je zvrstilo v zadnjih dneh. Tresla se je gora, rodila se je miš, bi lahko rekli. Še dobro, da se vlagatelji trenutno bolj ukvarjajo s čaščenjem umetne inteligence, a o tem nekaj več v nadaljevanju.

Šestega junija je Evropska centralna banka odločila o prvem znižanju obrestne mere, in sicer za 0,25 odstotne točke na 3,75%. Poteza je bila že tako pričakovana, da na delniške trge praktično ni imela vidnega vpliva. Ker je v spremljajočem besedilu ECB opozorila, da nadaljnjih rezov ne gre jemati kot avtomatizem, temveč bodo odvisni od tempa upadanja inflacije, je to vseeno malenkost ohladilo trge.

Drugi pomemben dogodek so bile volitve v Evropski parlament. Predvsem v Franciji, do neke mere pa tudi v Nemčiji in Avstriji, je rezultat presenetil. Poteza francoskega predsednika Emanuela Macrona, da zaradi poraza svoje stranke razpiše predčasne parlamentarne volitve, je razburkala francosko javnost. Iz podobnih razlogov je kmalu zatem odstopil belgijski predsednik vlade, nekaj časa se je celo ugibalo o usodi nemške vladne koalicije. Ta je zaenkrat zdržala, evropske volitve pa kažejo na veliko spremembo razmerij moči v Bruslju. Iz tega morda sledijo tudi večje spremembe v odnosu do glavnih vprašanj, s katerimi se trenutno sooča Evropska Unija, denimo obvladovanje migracijskih tokov, pospeševanje zelenega prehoda ali pa denimo način poseganja v rusko-ukrajinski vojaški konflikt.

Kljub precejšnjemu političnemu pretresu pa rezultati volitev na kapitalskih trgih niso pustili večjih posledic. Dan po objavi je bil manjši zdrs, ki pa ni presegel 1%. Trge predvsem zanima čimprejšnji povratek v cono ekspanzivne monetarne in fiskalne politike ali bodo to speljali levi ali desni, je popolnoma vseeno.

V sredo je sledil še sestanek odbora guvernerjev ameriške centralne banke Federal Reserve. Pričakovanja, da bi na junijskem sestanku tudi v ZDA znižali obrestno mero, so bila praktično nična, saj je tam osnovna inflacija še zmeraj skoraj dvakratnik ciljnih 2%. Objava inflacijskih številk v sredo je pokazala, da le-ta ostaja trdovratno visoka. Stopnja osnovne inflacije (CPI) znaša 3,3% na letni ravni, stopnja jedrne inflacije (core CPI), ki ne upošteva volatilnih cen nafte in hrane, pa 3,4%. Stopnja brezposelnosti je pri 4% sorazmerno nizka. V skladu s temi podatki FED ni znižala obrestne mere in do konca leta vidi morda eno ali največ dve znižanji. Če se inflacijske številke v nadaljevanju leta ne znižajo, potem kakršnokoli znižanje obrestne mere morda celo odpade.

Odločitev FED, da obrestnih mer na junijskem sestanku ne spremeni, ni bila presenečenje. Večje presenečenje je informacija, da do konca leta ni več pričakovanih treh znižanj, temveč le eno ali morda dve. Zanimivo, delniški trg se na to spremembo ni odzval negativno, čeprav je ta isti trg še v začetku leta pričakoval kar šest znižanj obrestne mere v ZDA. Čuti se, da je vzdušje na ameriških kapitalskih trgih trenutno popolnoma podrejeno evforiji okoli umetne inteligence.

Poleg Nvidie, ki je minuli teden izvedla cepitev delnice v razmerju 1:10, je tu še cela vrsta drugih tehnoloških podjetij, ki v svojih poročilih o poslovanju vse pogosteje uporabljajo besedo AI s ciljem srfanja tega pozitivnega vala. Kakšno je razmerje med stroški in dejansko monetizacijsko sposobnostjo teh tehnologij, se trenutno sprašuje le malokdo. Takih epizod smo doživeli že nešteto, po letih obljub še zmeraj denimo čakamo samovozeča vozila ali pa recimo hyperloop vlak, industrijsko revolucijo, ki naj bi jo prinesle tehnologije blockchain ipd.... Dejanska implementacija teh novosti je v resnici torej precej počasnejša in manj glamurozna od zgodb, ki se ustvarjajo s ciljem vzdrževanja evforičnih pričakovanj.

Če dobro pomislite, boste opazili, da je v zadnjih letih z vsako naslednjo digitalno inovacijo meja med pozitivnimi družbenimi prispevki in negativnimi eksternalijami vse težje upravičljiva. Socialna omrežja, ki so bila denimo pred leti »prodajana« kot velika inovacija, se počasijo sprevračajo v rak rano moderne družbe. Posledice na razvoju in zdravstvenem stanju mladih generacij so alarmantne in s strani stroke se slišijo čedalje glasnejši pozivi po določenih omejitvah izpostavljenosti tem tehnologijam. Se bližamo točki, ko se bo naposled odprlo resno vprašanje, ali so družbeno bolj škodljiva naftna podjetja ali določeni produkti digitalnih velikanov? Na kateri strani presoje prednosti in slabosti bo umetna inteligenca?

Kakorkoli že, koncentracija rasti v peščici velikanov postaja ekstremna, največjih sedem podjetij v indeksu S&P500 ima že preko 30% utež, tudi indikatorji vrednotenj so se vsaj v sektorju ameriške tehnologije vrnili v območje, kjer so bili konec leta 2021. Napredovanje rasti borznih indeksov je čedalje bolj odvisno samo še od petih, šestih delnic, te pa v tem trenutku vse razvojne upe polagajo v umetno inteligenco. Borzna vrednost Nvidie je višja kot vrednost vseh podjetij, ki kotirajo na nemški borzi, seštetih skupaj. Ali pa francoskih, če hočete. Pred tremi leti je bila v podobni fazi delnica Tesle, podjetje je bilo vredno več kot vsi ostali svetovni avtomobilski proizvajalci skupaj. Težko je ostati racionalen, saj se v teh epizodah na koncu vsaka debata konča z: »but this time is different.« Pa končajmo s tem še mi.

Peter Mizerit

Vodja službe za upravljanje tveganj