Kljub temu da špekulativna evforija potiska cene kriptovalut eksponentno visoko, bo tehnologija, ki stoji za kriptovalutami, pozitivno vplivala na kapitalske trge.

 

Prva večja sprememba finančne industrije se je zgodila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Internet je spremenil komuniciranje med borznimi trgovci in borznimi posredniki, kar je povzročilo precejšnje povečanje likvidnosti trgov. Pri tem so močno upadli tudi stroški transakcij, medtem ko so se razlike med nakupnimi in prodajnimi cenami (bid-ask spread) zmanjšale zaradi večje likvidnosti in uvedbe decimalnega sistema pri postavljanju cen delnic.

To pa ni bila edina večja sprememba. V šestdesetih letih, ko so se začeli pojavljati prvi vzajemni skladi v takšni obliki, kot jih poznamo danes, so bili stroški za povprečne vlagatelje prav bizarno visoki. Finančni svetovalci so vlagateljem zaračunavali šest- ali večodstotne vstopne provizije, svoj lonček pa so pristavili tudi upravljavci premoženja, ki so jim dodatno zaračunali še dva ali tri odstotke na letni ravni. Kljub temu da so se delniški trgi takrat strmo vzpenjali, so imeli vlagatelji vzajemnih skladov relativno nizke donose.

V zadnjih dveh desetletjih so postali trgi precej dostopnejši. Medtem ko so v preteklosti vlagatelji kupovali posamezne delnice in bili zato premalo diverzificirani, ob tem pa plačevali še visoke transakcijske stroške, imeli slab dostop do koristnih informacij, sploh pa niso mogli dostopati do startupov, je trenutno stanje precej boljše. Indeksni skladi tipa Vanguard in ETF-skladi so vlagateljem omogočili dostop do večine razvitih trgov z zelo nizkimi stroški.

Diverzifikacija v teh skladih je ogromna, zato je tudi tveganje odstopanja od donosnosti celotnega trga minimalno – takšne donose, kot jih bo ustvaril trg, bodo imeli tudi lastniki indeksnih in ETF-skladov. Danes se morda zdi to nekaj povsem navadnega, a pred desetletjem ali dvema je bilo skoraj nemogoče doseči kaj takšnega z minimalnimi stroški.

Takšna dostopnost trgov pa ima še dodatno posledico – večjo učinkovitost trgov. Zaradi ogromnega števila upravljavcev skladov v kombinaciji s profesionalnimi borznimi trgovci in vlagatelji so cene delnic in drugih finančnih instrumentov na trgih vrednotene učinkovito. To pomeni, da je vse težje doseči precej boljše donose, kot jih ponuja trg, saj je zaradi zelo velike konkurence vse manj zelo dobrih in preprosto dostopnih priložnosti.

Iz tega izhajajo tudi višja vrednotenja celotnih trgov. Manj kot je ovir za dostop vlagateljev do dobro razpršenih naložb, vključno z nižjimi stroški, več prilivov bo v te trge in zato bo tudi vrednotenje višje. Na žalost pa to pomeni tudi, da bodo prihodnji donosi manjši, kot so bili v preteklosti. Učinkovitost trga povzroča glavobol upravljavcem skladov, saj težko dosegajo večje donose, kot jih ponuja celoten trg, in tudi vsem vlagateljem, saj manjša prihodnje donose.

Trenutno pa smo sredi novega preloma – tako kot je internet popolnoma spremenil dostop borznih trgovcev in vlagateljev do trgov, bo s tehnologijo blockchain prišlo do še večjih sprememb, ki bodo najvidnejše v treh sklopih vlaganja in trgovanja.

 

NIŽJI STROŠKI TRANSAKCIJ IN HITREJŠA PORAVNAVA POSLOV 

Zaradi premoči tehnologije blockchain pri zapisovanju in vodenju knjige transakcij v primerjavi s trenutnim sistemom, se bo potreba po zunanjih revizorjih, klirinških hišah in bankah za poravnavo transakcij skorajda izničila.

Vsaka transakcija na blockchainu se shrani in je hitro potrjena od celotnega ekosistema brez visokih stroškov. Medtem ko smo včasih čakali dva dni na prejem uradnega potrdila banke, da je poravnava posla oziroma transakcije končana, bi bilo lahko z uporabo tehnologije blockchain zdaj to urejeno v nekaj minutah ali celo sekundah.

Vendar pa v tem primeru ne gre za potrdilo o uspešno opravljeni transakciji, ampak za dejanski prenos lastništva – banka skrbnica mora od klirinške hiše dobiti potrdilo, da je prodajalec dostavil vrednostni papir, kupec pa denar – šele takrat pride do uradne spremembe lastništva. Pri uporabi tehnologije blockchain se ta proces prenese na blockchain in je opravljen v nekaj minutah ali sekundah, pri tem pa so stroški transakcije zaradi takojšnje poravnave precej nižji.

 

PREPROSTEJŠI DOSTOP DO TRGOV ZA PODJETJA 

Startupi in tudi klasična podjetja lahko z uporabo tehnologije blockchain hitreje dostopajo do svežega kapitala kot do zdaj. Če želi neko podjetje svoje delnice ponuditi javnosti, mora skozi dolg in drag proces. Najprej mora urediti lastne finančne izkaze, da so usklajeni z zakonodajo in zahtevami borze, na kateri želijo kotirati. Nato mora skupaj z investicijsko banko, ki vodi postopek, pripraviti marketinško gradivo za vlagatelje, v katerem se poskuša prikazati v najboljši luči brez zavajanja vlagateljev.

Ko regulatorji odobrijo prospekt in drugo dokumentacijo, se lahko začne tako imenovani road show oziroma postopek, ko poskuša menedžment z investicijskimi bankirji institucionalnim vlagateljem in javnosti predstaviti podjetje v najboljši luči in jih prepričati, da vanj vložijo na prvi javni ponudbi delnic (angleško IPO ali Initial Public Offering).

Še preden podjetje ponudi svoje delnice javnosti, investicijska banka znova oceni, kakšno je pričakovano povpraševanje in mu prilagodi ponujeno ceno delnic. Na IPO pa vlagatelji oddajo nakupna naročila prek borznih posrednikov na borzo, prek katere podjetje prejme sredstva od vlagateljev. Takrat začnejo z delnicami tudi trgovati.

Pri izdaji delnic ali obveznic na blockchainu pa je ta proces lahko precej krajši in preprostejši. Potreba po investicijski banki, ki nikakor ni poceni, se zmanjša, ker pa je značilnost finančnih instrumentov, ki so na blockchainu, preprosta prenosljivost, je posledično tudi potreba po začetku kotiranja na borzi precej manjša. Podjetja bodo še vedno morala izpolnjevati zahteve regulatorjev, če bodo delnice ponujala širši javnosti, vendar bo celoten postopek z novo zakonodajo veliko hitrejši in cenejši. Podjetja bodo lažje pridobila svež kapital z izdajo delnic ali likvidnost z izdajo obveznic ali kriptožetonov, kar se bo dolgoročno poznalo tudi pri gospodarski rasti – dostopnejši kapital za podjetja pomeni lažje financiranje novih projektov, zaradi katerih je večje tudi število zaposlenih, prav tako pa sta večja potrošnja in BDP.

 

BOLJŠA DOSTOPNOST STARTUPOV ZA NAVADNE VLAGATELJE 

V preteklih dveh ali treh desetletjih se je vlaganje v startupe zelo razširilo – skladi tveganega kapitala so imeli možnost vložiti v Facebook, Uber, Airbnb in v druge zelo uspešne in seveda tudi dobičkonosne zgodbe, medtem ko so morali navadni vlagatelji počakati, da so ta podjetja dozorela in prišla na borzo; šele takrat so lahko postali solastniki in se pridružili njihovi rasti.

Tehnologija blockchain podjetjem omogoča, da vlagateljem ponudijo delež podjetja brez nepotrebnih posrednikov, podobno kot smo to videli v 2017 med ICO-manijo. Postopek prvotne kotacije na borzi je zelo dolgotrajen in mukotrpen proces za podjetja, hkrati pa investicijske banke pri tem zelo dobro zaslužijo, saj je strošek, ki ga plačajo vlagatelji in podjetje, zelo visok. Pri javni prodaji delnic prek tehnologije blockchain podjetje oziroma startup močno pospeši celoten proces pridobivanja novega kapitala, hkrati pa so stroški minimalni, saj ni veliko vmesnih posrednikov.

Vlagatelji bodo lahko vložili v startupe neposredno brez vmesnih skladov zasebnega kapitala ali podobnih upravljavcev premoženja, ki so v preteklih letih ustvarili ogromne donose. Prihodnji Facebook ne bo iskal prvih vlagateljev med skladi tveganega kapitala, ampak bo svoje delnice že na začetku ponudil javnosti.

Seveda je treba poudariti, da to pomeni, da bodo vlagatelji imeli možnost financirati podjetja, ki bodo postala velikani, vendar bo med njimi tudi ogromno takšnih, ki bodo zaprla svoja vrata. Temu primerni bodo tudi donosi, ko bodo vlagatelji izgubili celotno vrednost naložbe v to podjetje. Prav zaradi tega tveganja pa bodo zelo dobro nagrajeni takrat, ko bodo vložili v startup, ki mu bo uspelo postati nov Facebook.

V nasprotju od vlaganja v startupe v klasični obliki, kot so to do zdaj počeli poslovni angeli in skladi tveganega kapitala, je pri novi obliki financiranja zelo hitro na voljo likvidnost za vlagatelje. Medtem ko so včasih vlagatelji v startupe morali čakati nekaj let, da so dobili možnost unovčiti svoje dobičke ali v obliki prodaje deleža ob novi »rundi« financiranja ali pa na IPO podjetja, bo v prihodnje popolnoma drugače. Takoj po izdaji delnic na blockchainu bodo lahko začeli z njimi tudi trgovati na samem blockchainu. Ta dodatna likvidnost bo močno povečala število vlagateljev v startupe ne samo med majhnimi vlagatelji, ampak tudi med institucionalnimi, ki so do zdaj svoja sredstva vlagali le prek skladov tveganega kapitala.

 

»KRIPTO ZTFI«* PRINAŠA PRAVNO JASNOST NA KRIPTOTRGE 

Evropska komisija ima trenutno na mizi predlog sklopa uredb, ki bodo omogočile jasna pravila in zakonodajo na področju kriptovalut, stabilnih kovancev (stablecoins) in uporabe blockchaina na kapitalskih trgih. MiCAR (Markets in Crypto Assets Regulation) je sicer malce sporna uredba, vendar ima kljub temu močno podporo predvsem od regulatorjev in tudi finančnih institucij, ki bodo zdaj končno imeli pravni okvir, znotraj katerega bodo svojim strankam lahko ponudili storitve, vezane na kriptovalute in blockchain.

Ponudniki kriptostoritev, kot so kriptoborze, izdajatelji kriptožetonov in predvsem izdajatelji stabilnih kovancev, bodo zdaj morali slediti strogim pravilom, ki so svoj navdih dobila pri zdajšnjih uredbah in smernicah, ki urejajo kapitalske in bančne trge. Kriptoborze bodo morale slediti podobnim pravilom, kot jim na primer sledi Ljubljanska borza, in hkrati skrbno ravnati s svojimi strankami in njihovim premoženjem, kot so temu zavezane borznoposredniške družbe. Izdajatelji kriptožetonov bodo morali objaviti miniprospekt, medtem ko bo za izdajatelje stabilnih kovancev ogromno zahtev, podobnih tistim, ki jim sledijo izdajatelji elektronskega denarja.

Hkrati bodo sprejeli tudi uredbo, ki bo omogočala tradicionalnim borzam, borznoposredniškim in klirinškim družbam, da pilotno preizkusijo tehnologijo blockchain v svojih procesih predvsem za namene optimizacije poravnalnega cikla in gospodarjenja s finančnimi instrumenti strank, kar lahko zniža stroške za vlagatelje, hkrati pa močno poenostavi zaledne sisteme vseh omenjenih institucij.

Kljub večji preglednosti, jasnejšim pravilom in nasploh višji stopnji varovanja pravic vlagateljev bodo pa kriptonaložbe, kriptovalute in tudi druge naložbe, ki so zapisane na blockchainu, še vedno vsebovale visoko stopnjo tveganja. Uporaba blockchaina je res lahko učinkovitejša in cenejša za udeležence na trgu, ne spremeni pa značilnosti trgov – nihajnost še vedno obstaja, in kjer so donosi, je tudi tveganje. Ostanimo previdni in preudarni pri vlaganju.

Avtor komentarja je Luka Gubo, upravljavec posklada FT Quant.

 

*Zakon o trgu finančnih instrumentov