Dogajanja, ki bi v zadnjih dveh tednih pomembneje poseglo na delniške trge, ni bilo. Bliža se poletje in s tem čas razmišljanj o dopustih, zato si morda le na kratko osvežimo razvoj dogodkov v prvi polovici letošnjega leta in ocenimo trenutno stanje.

Delniški trgi prvo polovico leta zaključujejo večinoma pozitivno, vendar so med njimi kar precejšnje razlike. Za slovenske vlagatelje je morda najlepša novica, da je med najbolj donosnimi trgi domači indeks SBITOP (okrog 24% rast). S tem je prehitel celo sloviti tehnološki indeks Nasdaq Composite, ki beleži cca 20% rast ali pa, denimo S&P500 s 16% rastjo. Na drugi strani večina pomembnejših  trgov v razvoju (npr. Kitajska ali Brazilija) beleži malenkost negativno donosnost. Po presenetljivem izidu evropskih volitev v Franciji je junija precej spodrsnilo francoskemu indeksu CAC40, ki se danes nahaja le še slab odstotek nad nivojem iz začetka letošnjega leta.

Pomembna značilnost prve polovice leta je izrazita koncentracija donosnosti delniških naložb. Pri ameriških indeksih denimo, pretežni del skupnega donosa ustvarja šest do sedem največjih delnic v indeksu (Nvidia, Microsoft, Apple, Alphabet, Meta in Amazon). Preostali del komponent indeksa prispeva zelo malo. Izrazito torej prevladuje tehnološki sektor (informacijska tehnologija in komunikacijske storitve). Nadpovprečno pozitivni so bili še finančna industrija, javna oskrba in energetika, edini negativni sektor pa je nepremičninski najbrž zato, ker je najbolj občutljiv na visoke obrestne mere.

Večji del prve polovice leta je minil v pričakovanju prvega znižanja obrestnih mer v ZDA ter ugibanja vlagateljev o potencialnem doprinosu umetne inteligence. Ta dva faktorja sta prevladujoče pozitivno poganjala donose trgov. Federal Reserve sicer svoje prve poteze še ni povlekla. Pravzaprav se pričakovanja zaradi trdovratne inflacije odmikajo, tudi število pričakovanih znižanj do konca leta je močno upadlo (iz šest rezov na morda dva). Centralni bankirji so napovedali, da bo zniževanje obrestnih mer postopno in pogojeno z doseganjem inflacijskih ciljev. Zaenkrat se tega držijo in to nekako od njih pričakujemo tudi v nadaljevanju leta.

Nadaljevanje rasti tečajev delnic v drugi polovici leta bo predvsem odvisno od vzdržljivosti sentimenta vlagateljev in rasti dobičkov podjetij. Sentiment vlagateljev je trenutno relativno optimističen, pričakovanja glede rasti dobičkov, še posebej v ameriškem tehnološkem sektorju, pa prav tako precej visoka. Občutek imamo, da so globalni delniški trgi v tem trenutku skoraj popolnoma odvisni od uspešne implementacije umetne inteligence oz. bolj konkretno povedano od usode delnice Nvidie.  Indeks S&P500 se, denimo, paradoksalno, hkrati nahaja na rekordni vrednosti, obenem pa se več posamičnih komponent indeksa nahaja na enoletnem dnu kot na enoletnem vrhu. Navdušenje nad potenciali umetne inteligence je torej skoncentriralo rast v peščico delnic, preostali del trga pa že trpi pod pritiskom dve leti trajajočega okolja višjih obrestnih mer. Karkoli bi skrhalo to evforično koncentracijo vzdušja in visokih vrednotenj, bo povzročilo prevrednotenje. Seveda pa obstaja alternativa - pri trenutnih delniških vrednotenjih so ponujeni obvezniški donosi razmeroma zanimiva opcija.

Peter Mizerit

Vodja službe za upravljanje tveganj