Prva polovica julija posebej zanimivega dogajanja na borzah ni prinesla. V ospredju zanimanja vlagateljev ostajajo ameriške tehnološke delnice, zdi pa se, da fokus ni več ekskluzivno orientiran na Nvidio, temveč kapital v zadnjih tednih rotira med vsemi šestimi znanimi imeni (Apple, Amazon, Meta, Google, Microsoft in Nvidia). Vse ostalo bolj ali manj caplja v ozadju.

 

Ker imamo malo vsebine za komentiranje borznega dogajanja, si poglejmo tokrat nekaj drugega - poletno branje. Seznam knjig o finančnih trgih, ki bi jih lahko prebrali, je dolg. Mi vam predstavljamo naš izbor zanimivega branja s tega področja, a najprej nekaj pravil glede selekcije. Vse predstavljene knjige so v angleškem jeziku – čtiva na to temo v slovenskem jeziku je zelo malo, pa še to je večinoma osnovne izobraževalne narave o značilnostih posameznih vrst finančnih instrumentov. Na listo nismo uvrstili klasik, kot so The Intelligent Investor (Benjamin Graham), Irrational Exuberance (Robert Schiller), Fooled by Randomness (Nicholas Taleb), Reminiscences of a Stock Operator (Edwin Lefevre), Lombard Street (Walter Bagehot) ipd., ker so to pač klasike, za katere ne potrebujete našega priporočila. Prav tako smo se izognili preveč poljudnim naslovom, v stilu »Kako postati milijonar v treh tednih«, ker domnevamo, da ste te stvari prerasli. Na našem seznamu tudi ni osebnih knjig, torej knjig znanih vlagateljev (recimo Warren Buffett, Ray Dalio, Howard Marks, Seth Klarman,…). Teh je res veliko in jih boste našli na vsaki spletni strani, ki ponuja izbor popularne finančne literature. Mi izpostavljamo nekaj knjig, ki se zelo redko pojavijo med TOP10, a si po naši presoji omembo zaslužijo. Pa začnimo:

 

• Devil Take the Hindmost: A History of Financial Speculation (Edward Chancellor)

Zgodovina 300 let finančnih peripetij od začetkov med nizozemskimi zbiratelji tulipanov v 17. stoletju do zadnjih borznih zlomov v 21. stoletju. Zelo podrobno opisano dogajanje s povzemanjem ogromnega števila virov – definitivno ena boljših knjig o zgodovini in psihologiji borznih histerij.

 

• Probable Outcomes: Secular Stock Market Insights (Ed Easterling)

Zelo racionalen pogled na fundamentalne principe, ki determinirajo dolgoročne borzne donose, in prikaz kakšne donose lahko smiselno pričakujemo glede na situacijo, v kateri se borze v določenem trenutku nahajajo. Nujno branje za uspešno ločevanje špekulativnih od racionalnih pričakovanj. Če bi od vseh tukaj predstavljenih knjig morali izpostaviti izbiro ene, je to ta.

 

• How Nature Works: The Science of Self-organized Criticality (Per Bak)

Prikaz, kako se veliki sistemi v naravi samo-organizirajo in skozi kompleksne interakcije dosežejo kritično stanje. Velike nepredvidljive spremembe se torej lahko zgodijo brez posebej očitnega vzroka. Borza, kot skupek človeških interakcij je eden od takih sistemov. Pozabite na teorije borznih zarot, to je branje ki popolnoma spremeni vaš pogled na sile v ozadju delovanja finančnih trgov.

 

• The Misbehaviour of Markets: A Fractal View of Financial Turbulence (Benoit Mandelbrot)

Knjiga, ki izziva moderno finančno teorijo učinkovitih trgov. Po avtorju finančni trgi ne sledijo dobro naključnemu Brownovemu gibanju in Gaussovi normalni porazdelitvi, temveč izkazujejo lastnosti soodvisnih, ponavljajočih se fraktalnih vzorcev. Nekoliko bolj matematično branje za tiste, ki vas take stvari pritegnejo.

 

• Can »It« Happen Again? (Hyman P. Minsky)

Eden najbolj podcenjenih ekonomistov, Hyman Minsky, je oče hipoteze o finančni nestabilnosti. »Stability leads to instability« je fraza, ki bi jo moral razumeti vsak vlagatelj. Vloga naraščajočega deleža dolgov pri generiranju skrite nestabilnosti v finančnem sistemu je glavna poanta dinamike finančnih trgov, a jo večina klasične ekonomike preprosto ignorira.

 

• Forecast: What Physics, Meteorology and the Natural Sciences Can Teach Us About Economics (Mark Buchanan)

Finančni trgi ne sledijo teoriji učinkovitega racionalnega obnašanja vlagateljev, temveč so bolj podobni delovanju kaotičnih naravnih sistemov, so nepredvidljivi, občutljivi in pogosto preko pozitivne povratne zanke podvrženi nenadnim obsežnim deviacijam od sredine. Primerjava z naravnimi pojavi in njihovimi fizikalnimi lastnostmi je jamstvo za uživaško branje.

 

• Why Stock Markets Crash: Critical Events in Complex Financial Systems (Didier Sornette)

Knjigo odsvetujemo vsem, ki niste die-hard matematični navdušenci. Log-periodično pospeševanje in približevanje  singularnosti sta glavni temi, okoli katerih avtor dokazuje razvoj borznih balonov in neizogibni pok le-teh. Posebej zanimiva je ideja o enačbi, s katero bi bilo moč izračunati ali trg v neki fazi izkazuje lastnosti balona in celo približen časovni interval bodoče točke preloma. Fascinantno a naporno, za profesionalce s področja pa branje, ki definitivno odpira nepričakovane dimenzije.

 

Nobena od predstavljenih knjig ni ravno enostavno branje. Ne gre za knjige, primerne za prvo srečanje s financami in svetom kapitalskih trgov, temveč bolj za nadgradnjo. Nobena tudi ne ponuja enostavnih borznih nasvetov, kako iskati primerne naložbe. Je pa za vse značilno, da predstavljajo odmik od klasične ekonomske teorije učinkovitih trgov in pojasnjujejo, zakaj se slednji obnašajo tako nepredvidljivo, kot se in zakaj ta dinamika vedno znova preseneti tudi strokovno javnost. Gre torej bolj za razumevanje širšega ozadja interakcije psihologije množic in fizikalnih zakonitosti ter posledično vpliva tega na gibanje finančnih trgov – informacije, ki ti dajo vedeti, da je obremenjevanje z dnevnim dogajanjem na borzah le nepomemben šum – pomembna je dolgoročna perspektiva.  Resni vlagatelji morajo biti vsaj seznanjeni s temi principi ali jih bodo upoštevali, je pa seveda stvar izbire. To je samo nekaj od zanimivih, a morda manj izpostavljenih knjig s področja delovanja finančnih trgov. O branju pa le še tole: če želite izgubiti upanje v človeštvo, berite komentarje na YouTube (dobra izbira v naslednjih mesecih bodo, kot kaže, tudi ameriške predvolilne debate), če pa želite spremeniti svoje življenje na bolje, preberite dobro knjigo.

 

Peter Mizerit

Vodja službe za upravljanje tveganj