Zaključil se je mesec julij, ki je bil glede na preostanek prve polovice leta kar poseben. Prišlo je namreč do prvega resnega preizkusa vzdržljivosti visokoletečih delnic iz sektorja ameriške informacijske tehnologije. Zaenkrat je prvi napad odbit, a zdi se, da preizkušenj za sektor še ni konec.

Najprej pa k zasedanju ameriške centralne banke Federal Reserve. Odvijalo se je v torek in sredo, po zasedanju pa trenutna obrestna mera v ZDA ostaja nespremenjena pri 5,5%. To je bilo tudi bolj ali manj pričakovano, so pa kapitalski trgi zelo močno prepričani, da nas ob naslednjem zasedanju septembra čaka prvo znižanje obrestnih mer. Guverner Jerome Powell se glede tega ni posebej izpostavil, na novinarski konferenci po zasedanju je med drugim denimo dejal: »If the economy remains solid and inflation persists, we can maintain the current target range for the federal funds rate as long as appropriate…if the labor market were to weaken unexpectedly or inflation were to fall more quickly than anticipated, we are prepared to respond.«

Ostaja torej odprt za podatke, ki bodo prihajali v naslednjih dveh mesecih. Poslabšanje trga dela ali znižanje inflacijskih številk odpira vrata za morebitno znižanje obresti. Brez tega pa izid septembrskega sestanka FED še ni odločen, kljub temu, da je trg v slednje že precej prepričan.

Vrnimo k začetni temi članka. V mesecu juliju je prišlo v ZDA do večje rotacije donosnosti med sektorji. Če smo v prvi polovici leta pogosto pisali, da se rast delnic koncentrira v zgolj peščici velikanov informacijske tehnologije, je v juliju prišlo do korekcije. Nvidia je denimo v mesecu dni izgubila 9%, prav toliko tudi Microsoft, Google cca 8% ostali pa so bolj ali manj nespremenjeni. Na drugi strani sta močno poskočila indeksa, ki teh delnic ne vsebujeta, recimo Dow Jones Industrials (+4,4%), ali pa indeks manjših izdajateljev Russel2000 (+11%). Tudi slovenski indeks SBITOP se s 4,1% rastjo ne heca. Glede na cca 25% rast v prvi polovici leta je letos celo eden bolj donosnih na svetovni ravni.

Bili smo torej priče prvemu manjšemu premešanju kart. Ta dogajanja so za hitro rastoče segmente trga precej značilna. Sicer pa je tudi sama zgodba umetne inteligence na pomembni preizkušnji. Do sedaj je tečaje teh delnic poganjala predvsem zelo močna medijska in insajderska narativa, da bo umetna inteligenca prelomno vplivala na vse pore našega življenja. Največja tehnološka podjetja hitijo z vlaganji v razvoj infrastrukture in velikih jezikovnih modelov, da ne bi zamudila dogajanja na tem področju. Vsote so ogromne in nekatere večje delničarje začenja skrbeti ali bodo vlaganja prinesla tudi rezultate. Za vse večje tehnološke pridobitve je pravzaprav značilno, da imajo prvo »mesijansko« fazo zelo velikih pričakovanj. Tej fazi sledi obdobje, ko morajo ta pričakovanja pokazati tudi rezultate. Po skoraj dveh letih burnega dogajanja na področju umetne inteligence sedaj prihajamo v to fazo, ko se bodo morali velikani odločiti ali so vlaganja vredna in se zgodba pelje naprej, ali pa rezultati ne izpolnjujejo pričakovanj in bodo morda potrebne prilagoditve strategij.

Značilnost industrije polprevodnikov je, da gre za eno najbolj »deflacijskih« panog. S tem mislimo na dejstvo, da so denimo novi procesorji po enem letu že »stara roba« po dveh letih pa praktično za odpis. Koliko milijard mesečno se splača vlagati v infrastrukturo umetne inteligence, če je po letu ali dveh vse zastarelo? Koliko boš z umetno inteligenco sploh lahko zaslužil? Zaenkrat se ljudje predvsem zabavamo ob nekaterih nesmiselnih odgovorih, ki jih (brezplačne) aplikacije umetne inteligence ponujajo na našo interakcijo z njimi. Kaj dlje od hitrega prepoznavanja vzorcev v veliki količini podatkov še nismo prišli. To so vprašanja, ki so se začela v zadnjih mesecih pojavljati v javnosti in kažejo, da prehajamo iz faze ekstaze nad umetno inteligenco v fazo iskanja bolj oprijemljivih dejstev.

Verjamemo, da bodo določene prednosti strojnega učenja zelo uporabne na nekaterih nišnih področjih. Najbrž bodo res posamezne lastnosti umetne inteligence prisotne v večini digitalnih procesov našega vsakdana. Vprašanje pa je ali jih bomo sploh opazili, uporabljali, in kolikšna bo njihova monetizacijska sposobnost. Kot pri vsaki tehnološki inovaciji pa je tudi tokrat zelo veliko megle, napihovanja pričakovanj in sanj o epohalnih spremembah. Zaradi tega je za tehnološke inovacije značilno, da adopcija oz. sprejemanje prihaja v valovih. Prvi val je običajno najbolj špekulativen. Tako kaže trenutna evforija na področju umetne inteligence in tako je bilo tudi konec 90. let ob pojavu interneta. Zelo visok delež takrat visokoletečih imen internetne industrije danes ni več med nami oz. so le še sence samih sebe. Ali pa mobilni telefoni: kdo se še spomni Nokie in Blackberrya, nespornih leaderjev v panogi? Pokončali so jih ekstremen konkurenčni pritisk in napačne poslovne odločitve, ki so za tehnološko panogo stalnica. Kar pa ne pomeni, da se tehnologija ni razvijala naprej. Konkurenca na dolgi rok opravi svoje zato je treba pri vrednotenju tehnoloških podjetij ohraniti trezno glavo. In prej ali slej bomo dosegli fazo, ko bodo sanje morale biti podprte tudi z realno ustvarjeno vrednostjo. Najtežji bo zadnji korak – torej narediti umetno inteligenco zares inteligentno. Po pregledu trenutnega napredka na tem področju se zdi, da je do tja še daleč.

Peter Mizerit

Vodja službe za upravljanje tveganj