Prvi signali priprav na umik presežne likvidnosti

Mesec junij do sedaj ni prinesel skoraj nobenih premikov na kapitalskih trgih po svetu. Borzni indeksi so, razen malenkostnih sprememb, tam kjer so bili pred štirinajstimi dnevi. Izraziti rasti, ki je krasila prvo polovico leta počasi pohaja sapa, vendar zaenkrat večjih umikov vlagateljev na varno stran še ni opaziti. Predvsem ameriške delnice ostajajo na rekordno visokih nivojih fundamentalnih vrednotenj.

Ameriška centralna banka Federal Reserve je ta teden zasedala in objavila sklepe, med katerimi je edina sprememba rahlo povečanje obrestne mere, ki jo centralna banka plačuje poslovnim bankam za obvezne in presežne rezerve na računih iz 0,1% na 0,15%. Gre najbrž za pripravljanje terena za dvig ključne obrestne mere, pri čemer je treba pred tem korakom zaradi obilice izrednih ukrepov in programov, ki jih centralna banka trenutno izvaja vse te programe med seboj ustrezno koordinirati.

Ključne efektivne obrestne mere centralna banka namreč ne določi z dekretom, temveč jo cilja. Obvezne rezerve (denar v fizični obliki v ameriških dolarjih) so v bistvu medbančni trg, na katerem si banke izposojajo rezervna sredstva, ki jih potrebujejo glede na svojo posojilno aktivnost (v bistvu gre za nezavarovano posojilo ameriških dolarjev). Dosežena obrestna mera, po kateri si najpomembnejše banke med seboj izposojajo obvezne rezerve, se prostovoljno sporoča v podružnico New York Federal Reserve, ta pa nato iz prispelih obvestil izračuna povprečno efektivno ključno obrestno mero (Effective Federal Funds Rate). Centralna banka te ključne obrestne mere torej ne more kar določiti, lahko pa nanjo vpliva, in sicer predvsem z dvema instrumentoma:

• plačilom obresti za obvezne in presežne rezerve
• obsegom obveznih rezerv v sistemu.

S prvim instrumentom, plačevanjem obresti, centralna banka vpliva na pripravljenost ostalih bank, da presežne rezerve, ki jih ne potrebujejo posojajo ostalim bankam. Če ti centralna banka ponudi višjo obrestno mero, najbrž seveda svojih presežnih rezerv, v kolikor jih sploh imaš, nisi pripravljen posoditi ostalim bankam po nižji obrestni meri, kot ti jo ponuja centralna banka.

Drugi instrument pa je sam obseg celotnih obveznih rezerv v sistemu. Na tega centralna banka vpliva preko operacij odprtega trga, ki so v bistvu transakcije, s katerimi centralna banka vpliva na povečanje ali zmanjšanje celotnega razpoložljivega obsega rezerv v sistemu. Ko centralna banka na odprtem trgu od ostalih udeležencev odkupuje vrednostne papirje (večinoma gre za ameriške državne obveznice) jim v zameno nakaže denar, kar v bistvu pomeni povečanje rezerv oz. likvidnosti v sistemu. Velja seveda tudi obratno, ko centralna banka ostalim udeležencem prodaja vrednostne papirje, jim za poravnavo te prodaje vzame denarna sredstva z računov, kar pomeni umik rezerv oz. likvidnosti iz bančnega sistema. Ko centralna banka povečuje obseg rezerv v sistemu (dodaja likvidnost), bodo imele banke vedno več presežnih rezerv in bo obrestna mera, po kateri si med seboj posojajo te obrestne mere upadla. To je točno to, kar želi centralna banka doseči, ko kupuje vrednostne papirje na odprtem trgu.

Če se želi sedaj ameriška centralna banka počasi pripraviti na umik iz območja izrednih ukrepov, ki se izvajajo od začetka COVID krize, mora začeti koordinirati različne monetarne programe na ta način, da se bo ogromen obseg presežnih rezerv začel zmanjševati. Pri tem mora seveda paziti, da to ne ustvari neželenih pretresov v finančnem sistemu.

Trenutno ameriška centralna banka še vedno vsak mesec od bank odkupi za 120 milijard USD različnih vrst obveznic, kar pomeni, da se denarna likvidnost v bančnem sistemu poveča za 120 milijard USD. Že nekaj časa sicer takoj zatem izvaja repo operacije, s katerimi del te nove likvidnosti tudi umakne. A Jerome Powell je že napovedal, da bo FED najprej začela zmanjševati nakupe obveznic na odprtem trgu, preden bo prvič poskusila dvigniti obrestne mere. Glede na dejstvo, da je prvi dvig obrestnih mer signaliziran za leto 2023, lahko najbrž že v naslednjih mesecih pričakujemo prvo objavo znižanja obsega mesečnih nakupov obveznic s strani ameriške centralne banke. V medijih boste zasledili izraz »tapering« in to bo prvi resen korak k normalizaciji monetarne politike. Ta je potrebna na eni strani zaradi okrevanja gospodarstev in ukinitve izrednih epidemioloških razmer, na drugi strani pa zaradi hitrega skoka inflacijskih pričakovanj v zadnjih mesecih. Kako bodo ta umik likvidnosti sprejeli finančni trgi, glede na prevladujoča izjemno visoka vrednotenja delnic, je seveda drugo vprašanje. Pomembno je da veste, da se priprave na te procese počasi začenjajo. Drugače povedano, centralni bankirji se končno pogovarjajo o tem, da se bodo pogovarjali o začetku normalizacije.

Peter Mizerit
Vodja službe za upravljanje tveganj