Po krajšem pospešku, ki so ga predvsem ameriški borzni indeksi doživeli takoj po novembrskih predsedniških volitvah, se rast umirja. Borzni indeksi v ZDA v zadnjih dveh tednih ne beležijo večjih premikov. Sicer pa lahko v grobem iztekajoče se leto ocenimo kot nadpovprečno donosno.

Fokus dogajanja je trenutno preusmerjen na druge segmente naložb, spet so denimo bolj aktualne kripto valute. Veliko se pričakuje od predvolilnih obljub Trumpa in Muska, ki sta iskala konsenz in volilne glasove, vezane na to vrsto naložb. Petnajst let po vzponu kripto valut, razen trgovanja na kripto borzah, nimamo praktično nobene široko razširjene resne globalne aplikacije te tehnologije, ki bi »disruptivno« zamajala in zamenjala katero od obstoječih tehnologij. Ne pozabimo, to so bile namreč obljube, ko se je ta tehnologija pojavila, zdi pa se, da je danes smisel vsega skupaj le še divje špekuliranje z vrednostjo teh »valut«, ki jih je sedaj že preko 15.000 različnih v obtoku. Morda vprašanje zastavimo drugače: če pred petnajstimi leti ne bi »izumili« kripto valut, koliko bi bil svet danes drugačen?

Tudi delnice se pogosto znajdejo v taki bolj špekulativni fazi, ko čustva prevzamejo nadzor nad realnim dogajanjem in kripto naložbe v tem pogledu niso nič drugačne. Vsaj segment ameriških tehnoloških delnic v zadnjem letu prav tako izkazuje elemente evforičnega dogajanja, v tem primeru vezanega na implementacijo umetne inteligence. Ne gre spregledati, da je bila večina letošnje rasti ameriških indeksov skoncentrirana v vsega 8 delnic z epsko visoko tržno kapitalizacijo in te sedaj popolnoma dominirajo. Rast se sicer upočasnjuje, ker se del vlagateljev že sprašuje, ali so enormne milijarde potrebnih vlaganj dolgoročno vzdržne. Razen Nvidie, ki je spretno izkoristila ozko grlo začetnega pomanjkanja ustreznih procesorjev, trenutno ni jasne slike, kdo in koliko bo v praksi najbolje monetiziral uporabo umetne inteligence. Zdi se, da se ameriški tehnološki segment delniškega trga vzpostavlja v podobno fazo kot konec leta 2021, torej evforija, visoka pričakovanja in visoka vrednotenja. Ni prvič, niti zadnjič. Katera bo naslednja zgodba, ki bo prevzela štafeto vzdrževanja pričakovanj javnosti? Quantum computing morda?

Evropski delniški indeksi kažejo mešano sliko. Pravzaprav je paradoks, da je med najbolj donosnimi letos nemški indeks DAX s skoraj 22% rastjo. Ste si predstavljali, da bo tako glede na novice iz nemške industrije? To nam lepo kaže, kako nehvaležne (in nesmiselne) so kakršnekoli kratkoročne borzne napovedi. Na popolnoma drugi strani je francoski indeks CAC40, ki od začetka leta izgublja slabe 3%. Med obema indeksoma je torej v enem letu nastalo skoraj 25 odstotnih točk razlike v kumulativni donosnosti. Na političnem parketu se pravzaprav obe državi nahajata v podobno neugodni situaciji. V začetku novembra je razpadla nemška vladajoča koalicija (predčasne volitve so predvidene za februar 2025). Kmalu zatem je razpadla tudi francoska koalicija, predsednik Macron pa naj bi v kratkem imenoval novega predsednika vlade, katerega politična podpora in trajanje sta že danes močno vprašljiva.

Razlogi za razliko v donosnosti indeksov so torej drugje, ne v politični sliki obeh držav, ki je podobno negotova. Eden od razlogov je v načinu izračunavanja indeksa, saj vrednost DAX-a vključuje predpostavko reinvestiranja dividend (Total Return Index), vrednost CAC-a pa ne (Price Return Index). Nekaj odstotnih točk višji donos indeksa DAX lahko torej pojasnimo s tem, vendar je razlika občutna previsoka, da bi bila zgolj posledica vključevanja dividend. Drugi, pomembnejši razlog lahko najdemo v razkoraku gibanja dveh največjih delnic v obeh indeksih. V nemškem indeksu DAX največjo utež predstavlja softwerski gigant SAP AG (cca 13%), ki je od začetka leta pridobil osupljivih 63% vrednosti in s tem sam precej pripomogel k rasti celotnega indeksa. V francoskem indeksu pa ima najvišjo utež (cca 15%)  konglomerat luksuza LVMH (Louis Vuitton Moet Hennessy), ki pa je v letošnjem letu izgubil 12%, to pa zavira rast indeksa. Polet tečaja delnice družbe SAP je torej zasenčil vse težave nemške industrije.

Imetniki slovenskih delnic so lahko letos med bolj zadovoljnimi. Indeks SBITOP je pridobil kar 33% (SBITOP denimo prav tako ne vključuje reinvestiranja dividend in torej sodi med Price Return indekse). Največjo utež v indeksu ima delnica Krke, ki je letos pridobila 24%, a jo je v rasti zasenčila druga po deležu v indeksu delnica NLB s 56% rastjo. Izrazite rasti beležita še delnici Pozavarovalnice Sava (+43%) in Petrola (+35%). Glede na indikator P/E (tečaj delnice v razmerju do dobička na delnico) je slovenski trg še vedno relativno podcenjen, vendar je treba vedeti, da je uporaba tega kazalnika v slovenskem primeru nekoliko specifična zaradi visokega deleža finančnih institucij v indeksu, pri katerih P/E zaradi posebnosti panoge odstopa (navzdol) od povprečja ostalih (NLB in obe zavarovalnici skupaj dosegajo 38% utež).

Indeks kitajskih delnic v Hong Kongu (Hang Seng) je letos pridobil 18%, se je pa skoraj celotna rast zgodila v nekaj dneh oktobra, ko je bil s strani kitajskih oblasti razglašen stimulativni paket podpore okrevanju kapitalskega trga. Leto se zaključuje slabše od naših pričakovanj za trge Latinske Amerike. Brazilski indeks Bovespa trenutno od začetka leta izkazuje minus v višini 3,5%, še slabše pa se godi Mehiki, kjer indeks IPC izgublja cca 10%. Na zdrs mehiškega trga je junija vplival rezultat lokalnih predsedniških volitev. Ponovno je sicer zmagala dosedanja politična smer, je pa kot novost pridobila tudi visoko podporo v senatu, kar je vlagatelje prestrašilo v smislu možnosti kapitalu neprijaznih sprememb zakonodaje. Neugodno je na oba trga in tudi ostale trge v razvoju seveda vplivala tudi izvolitev predsednika v ZDA, saj agresivne napovedi glede visokih uvoznih carin ne vplivajo dobro na izvozno usmerjena gospodarstva. So pa dejansko trgi v razvoju sedaj vključujoč vse svoje težave in posebnosti, tudi valutna tveganja denimo, res relativno poceni, upoštevaje primerjalna vrednotenja delnic. Vendar relativna podcenjenost, glede na izkušnje domačega indeksa SBITOP, lahko traja kar nekaj časa.  Primerno za tekače na dolge proge torej, ki jim vsakoletno tekmovanje v donosnosti ni prioriteta.

Peter Mizerit

Vodja službe za upravljanje tveganj