Tudi minuli teden ni prinesel večjih sprememb na borzah. Marginalne nove rekorde dosegata ameriška indeksa S&P500 in Nasdaq, ostali bolj ali manj capljajo na mestu. Mesec junij je bil sicer precej klasičen v smislu borznih premikov. Ameriške tehnološke delnice, zbrane v indeksu Nasdaq so pridobile največ in sicer cca 5,5 %, sledil je ameriški S&P500 z 2,2 % mesečno rastjo, vse ostalo pa je bilo blizu ničle. Po dveh mesecih visokih rasti si je tokrat malo pavze vzela tudi Ljubljanska borza, saj je indeks SBITOP junij zaključil z 1,3% padcem.

Valutna gibanka so minila v znamenju šibkejšega evra, ki je zdrsnil proti praktično vsem valutam. Ameriški dolar je tako pridobil 2,6 %, še bolj pa sta se okrepila ruski rubelj in brazilski real zaradi dviga obrestnih mer tamkajšnjih centralnih bank. Razen energetike (nafta in plin) je bil mesec junij po daljšem času znova negativen za cene večine surovin, katerih hitra rast je močno zaznamovala drugo polovico lanskega in prvo polovico letošnjega leta.

Ameriške delnice torej kljub daleč najvišjim vrednotenjem dosegajo in ohranjajo najvišje stopnje rasti. Se pa vendarle kažejo določeni interni znaki utrujenosti te rasti, saj se v zadnjih dneh pojavlja situacija, ko kljub temu, da indeks doseže nov dnevni rekord, obenem več kot polovica delnic, ki ta indeks sestavljajo zabeleži padec tečaja. Gre za interne diskrepance, ki kažejo, da se rast koncentrira v vse manjšem številu delnic, ki pa imajo najvišjo utež v indeksu. Rast torej ni več široko razpršena, temveč se čedalje bolj oža – lahko bi rekli, da plamen ugaša.

Dogajanje obenem sovpada z nekakšnim cikličnim vrhom, ki smo ga v drugem letošnjem kvartalu dosegli glede makroekonomskih podatkov. Hkrati z odpiranjem gospodarstev se namreč počasi iztekajo državne podpore in paketi pomoči, namenjeni boju proti ekonomskim posledicam epidemije. Tako se ponekod že ukinjajo nadomestila za čakanje na delo in subvencioniranje plač, ukinjajo se dodatki za delo v izrednih razmerah, enkratna denarna pomoč je prav tako večinoma že porabljena. V nekaterih državah se bo kmalu iztekel tudi moratorij na plačevanje obresti za posojila ali leasing ter moratorij za plačilo zapadlih davčnih obveznosti. V kolikor ne bo večjih presenečenj jeseni, se najbrž lahko strinjamo, da se poplava izrednih ukrepov pomoči in s tem njihov vpliv na finančne trge postopoma umirja.

Ekstremno močan skok gospodarske aktivnosti in vseh zabeleženih indikatorjev predvsem v primerjavi z lanskim obdobjem marec-april, ko je svet v strahu in popolnem krču prebiral prve novice o izbruhu novega virusa, je sedaj za nami. Situacija se normalizira, v nekaterih dejavnostih je aktivnost že presegla predkoronsko raven, določene predvsem storitvene dejavnosti pa se še otepajo s težavami, povezanimi z logističnimi zapleti zaradi ukrepov za omejevanje širjenja virusa. Poleg umirjanja fiskalne strani bomo najbrž počasi spremljali tudi umirjanje monetarne aktivnosti.

Zgoraj smo že omenili, da so nekatere centralne banke, predvsem držav v razvoju, obrestne mere že dvignile. V zadnjih dneh tudi ameriška Federal Reserve izvaja obsežne repo transakcije, s katerimi začasno umika velikanske količine denarja iz finančnega sistema. Repo transakcija pomeni, da FED prodaja državne obveznice in na ta način umika denar (ki ga prejme od kupcev teh obveznic) iz prostega obtoka. Gre za do neke mere obraten proces od politike Quantitative easing, kjer FED kupuje obveznice in na ta način v obtok dodaja likvidna sredstva. Do konca junija je obseg odprtih repo transakcij dosegel skoraj 1.000 milijard USD in če pomislimo, da FED v postopku Quantitative easing še zmeraj vsak mesec z nakupi obveznic v sistem doda 120 milijard USD, je s trenutnim obsegom repo transakcij praktično izničila zadnjih osem mesecev Quantitative easing-a. Lahko bi rekli, da formalno FED sicer še izvaja ekspanzivno monetarno politiko, dejansko pa v zadnjih mesecih precejšen del le-te že sterilizira, kar pomeni, da zmanjšuje njen efekt. Gre za testiranje reakcije trgov na zmanjšanje obsega likvidnosti, naslednji pričakovan ukrep bo namreč objava dejanskega zmanjšanja nakupov obveznic iz sedanjega zneska 120 milijard na mesec morda na 80 ali celo na 60 milijard na mesec. Z zmanjšanjem obsega mesečnih nakupov obveznic se bo nato zmanjšala tudi potreba po obsegu repo transakcij. Pa pustimo te tehnične podrobnosti dejstvo je, da se vsaj v ZDA začenja tudi umik presežne likvidnosti iz finančnega sistema. Glede na to, da najbogatejši milijarderji v zadnjih dneh kar tekmujejo med seboj, kdo se bo prej izstrelil v vesolje, je bil že skrajni čas, da nekdo zapre pipo.

Peter Mizerit
Vodja službe za upravljanje tveganj