Skoraj vsi smo seznanjeni, da so ameriške tehnološke delnice veliki zmagovalec preteklega leta. Indeks Nasdaq, ki jih najbolje predstavlja, je lani pridobil skoraj 29% vrednosti.

Najbrž pa malokdo ve, da obstaja tudi »obskurni« indeks, ki je lani presegel donos Nasdaq-a. Ta indeks ni tako glamurozen, predvsem pa ni tako daleč. Gre za domači SBITOP, ki je v lanskem letu zabeležil 32% rast. Že leto pred tem, torej leta 2023, je z 19% rastjo kazal znake prebujanja iz dolgoletnega spanca. A pravi polet se dogaja v prvih dneh letošnjega leta, SBITOP je v vsega treh tednih pridobil še dodatnih 10% vrednosti. Komponente indeksa so delnice Krka, Petrol, NLB, Zavarovalnica Triglav, Pozavarovalnica Sava, Luka Koper, Telekom Slovenije, Cinkarna Celje in Equinox. Vse kotirajo na Ljubljanski borzi.

Sprožilec tega dogajanja sta dva predloga zakonodajnih sprememb, predstavljena pred kratkim, a o tem nekaj več kasneje. Sama podlaga za nadpovprečno rast zadnjih let (torej podpovprečna oz. ugodna vrednotenja) pa je znana že dlje časa in je samo tiho čakala na pravi sprožilec.

Vendar pa tudi na splošno pregretem trgu obstajajo »žepi vrednosti«, kjer so tečaji delnic in fundamentalna vrednotenja bolj usklajeni. Enega od takih žepov predstavljajo delnice slovenskih izdajateljev. Pozabljene od vseh, že več let čepijo bolj ali manj na mestu, pri čemer je večina kazalnikov vrednotenj pod povprečjem njihovih panog. Ugodna je tudi dividendna donosnost, čeprav je res, da večina domačih podjetij niso ravno biseri dobičkonosnosti oz. učinkovitosti. Je pa dejstvo, da se kupci na tem segmentu ne prerivajo, zato so cene še sprejemljive, glede na poslovanje in premoženje teh podjetij (19. november, 2020).

To je primer našega pogleda na domače delnice iz enega od preteklih člankov, dolgo preden danes to spoznava širši krog vlagateljev. Od konca leta 2020 do danes se je vrednost indeksa domačih delnic SBITOP praktično podvojila. In podcenjenost je bila takrat tako izstopajoča, da tudi pri današnjih vrednostih za domače delnice še lahko ugotovimo, da so relativno ugodneje vrednotenje od primerljivih tujih. Ekstremne podcenjenosti, ki je dolgo časa karakterizirala slovenski delniški trg, pa ni več.

Razloga za letošnji zagon domače borze sta v glavnem dva. Prvi je ideja o uvedbi individualnih računov za dolgoročno pokojninsko varčevanje, ki po trenutnem predlogu predvideva obvezen delež naložb v delnice domačih izdajateljev. S tem se želi predvsem med malimi vlagatelji spodbuditi zanimanje za domači kapitalski trg. Drug pomemben katalizator pa je predlagana uvedba nepremičninskega davka. V Sloveniji imamo specifično situacijo oz. pojav hkratnega sobivanja enega dražjih nepremičninskih trgov na svetu (merjeno kot cena kvadratnega metra glede na povprečno neto plačo), in obenem enega cenejših delniških trgov (razvitih držav). Nepremičnine so postale predvsem v zadnjih letih najbolj popularen naložbeni segment premožnih. Napoved uvedbe nepremičninskega davka je pomenila zadnjo kapljo in pomembno spremenila kalkulacijo bodoče donosnosti nepremičnin, namenjenih naložbam v korist domačega delniškega trga. Slovenski milijonarji naposled odkrivajo delnice kot zanimiv naložbeni razred, iracionalen strah pred to vrsto naložb pa počasi popušča.

Mi se že dlje časa zavedamo podcenjenosti in posledično potencialno nadpovprečne donosnosti domačega borznega trga. Kljub evforiji v tehnološkem sektorju ZDA se v zadnjih letih nismo želeli v celoti odpovedati izpostavljenosti domačim naložbam. Je pa to dogajanje klasičen investicijski primer tega, kako je treba pri vrednotenju naložb pogosto kar nekaj časa potrpežljivo čakati, da trg in širša javnost prepoznata nekaj, kar je očitno iz preprostega branja letnih poročil družb. Sedaj smo pripravljeni in v upravljanju imamo dva sklada, v katerih smo ohranili pomemben delež slovenskih naložb. Delno se nam je zaupanje že obrestovalo, v kolikor pa bodo napovedane spremembe tudi implementirane, se nadejamo dodatnih pozitivnih učinkov na domači kapitalski trg (na tem mestu velja opozoriti, da gre zaenkrat le za predloge, ki se utegnejo še spreminjati in dopolnjevati). Čas je bil, da tudi na slovenske delnice zasije luč pozornosti investicijske javnosti.

Peter Mizerit

Voja službe za upravljanje tveganj