Januarsko dogajanje na delniških trgih je šlo v dve smeri. Ena je skokovita rast delnic na Ljubljanski borzi, druga pa pretres v ameriškem tehnološkem sektorju, ki ga je povzročilo razkritje konkurenčnega modela umetne inteligence DeepSeek.

O razlogih za potencial rasti na domači borzi smo pisali že v našem predhodnem članku. Tokrat lahko samo zabeležimo ekstremno januarsko rast v višini 15,47%, ki jo je dosegel domači borzni indeks SBITOP. Visoke so bile tudi rasti večine evropskih delniških indeksov, npr. nemški DAX +9,1%, francoski CAC +7,7% in britanski FTSE + 6,1%. Kljub temu je rast slovenskega trga res impresivna, saj je po dobrih 30%, ki jih je SBITOP pridobil lani v celem letu, samo v letošnjem januarju pridobil že polovico lanskega celoletnega donosa.

Pomembno je razumeti, da je slovenski trg kapitala plitek in nizko likviden, zato že relativno malo povečan priliv kapitala sproži večje premike tečajev. To seveda velja v obe smeri. Trenutni optimizem je povezan z nekaterimi predlaganimi spremembami zakonodaje s področja davkov, o katerih smo že pisali. V kolikor se napredek v smeri trenutnih predlogov ustavi, se lahko zanimanje tudi hitro ohladi. Kljub temu je bila določena izpostavljenost delnicam iz domače borze smiselna (in je še), ker je šlo v preteklih letih za relativno močno zapostavljen in posledično podcenjen segment evropskih kapitalskih trgov, kjer pa delnice pravzaprav niso več dosegale bistveno slabših poslovnih rezultatov od evropske konkurence. Razkorak v vrednotenjih se sedaj seveda počasi zapira.

Največji osmoljenec meseca, če malce karikiramo, so bile po dolgem času delnice iz ameriškega tehnološkega sektorja. Ta sektor je popolnoma dominiral v lanskem letu, vsa medijska pozornost in pozornost vlagateljev sta se vrteli okoli t.i. Magnificent 7. Posledica je bila visoka koncentracija portfeljev vlagateljev v teh sedmih delnicah (Nvidia, Apple, Microsoft, Amazon, Google, Meta in Tesla) ter seveda visoka vrednotenja in visoka pričakovanja. Proti koncu januarja so bila ta pričakovanja na prvi resni preizkušnji.

Malo znano kitajsko zagonsko podjetje DeepSeek je namreč predstavilo informacijo o razvoju modela umetne inteligence R1 z zelo podobnimi karakteristikami kot popularni ChatGPT, pri čemer naj bi za razvoj porabili bistveno manj denarja, kot ameriška konkurenca in je celo na voljo uporabnikom kot brezplačen open source. To je nenadoma sprožilo dnevni padec indeksa Nasdaq v višini 3%, pri čemer jo je najslabše odnesla Nvidia s skoraj 17% dnevnim zdrsom tečaja.

Zakaj taka reakcija trga? Vlagatelje je prestrašila možnost, da se tudi na področju modelov inteligence začenja t.i. tekma proti dnu. Proti dnu v smislu plačljivosti oz. sposobnosti monetizacije teh aplikacij. Vstop kitajske konkurence, pri čemer naj ta ne bi prav nič zaostajala v kvaliteti, ameriške razvijalce sedaj sili v ponudbo svojih modelov po nižjih cenah od pričakovanih ali celo zastonj. Vložene so bile velike milijarde USD in med vlagatelji se širijo dvomi, ali se poslovni model aplikacij umetne inteligence spreminja. Pri tistih, ki imajo zelo visoko izpostavljenost, je sedaj izjemno težko čez noč trezno razmišljati, in se odločiti ali je potrebno nenadoma korenito spremeniti strategijo ali ne.

Panoga informacijske tehnologije je ena najbolj konkurenčnih. Produkti v tej panogi najhitreje zastarijo in izgubljajo ceno, kar pomeni, da gre za zelo močne deflacijske pritiske. Potreben je konstanten razvoj, da ostaneš vodilni, kar pa je tudi poglavitno tveganje v panogi. DeepSeek je šolski primer, kako se čez noč pojavi nekdo, ki lahko popolnoma pretrese smer razvoja v panogi. Še posebej občutljiva situacija pa nastane, ko se taka panoga na kapitalskih trgih znajde v območju visokih vrednotenj in visokih pričakovanj, kot se je to zgodilo v letu 2024. V kolikor bo šel razvoj umetne inteligence v smeri komoditizacije (prekomerna generična ponudba in nezmožnost doseganja ekonomske cene), se lahko dosedanja visoka vrednotenja izkažejo kot pomembna ovira za rast tečajev teh delnic. Vsekakor smo na zanimivi prelomnici.

Za hitrost nadaljnjega razvoja umetne inteligence in njene uporabnike je to lahko pozitiven razvoj dogodkov, manj pa za delničarje podjetij, ki so do sedaj vložila pomembne milijarde v pričakovanju, da bodo lahko dlje časa ekonomsko izkoriščale svoj vodilni položaj na trgu. Sicer pa to ni prvič, svet informacijske tehnologije je prežet s podobnimi primeri, nenazadnje je bil internetni balon leta 2000 ustvarjen v zelo podobnem vzdušju.

Peter Mizerit

Vodja službe za upravljanje tveganj