Začetek leta na borzah mineva v znamenju dogajanja, ki bi ga lahko opisali kot nasprotje tistemu, kar je bilo med investicijsko javnostjo pričakovano decembra 2024. Po triumfalni zmagi Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah se je večina vlagateljev sprijaznila z usodo, da so očitno ZDA najbolj smiselna investicijska regija oz. trg.

V večini globalno razpršenih borznih indeksov regija Severna Amerika namreč predstavlja nekje med 60% in 70% vseh naložb. Izpostavljenost vlagateljev je bila torej precej skoncentrirana v eno samo regijo – ZDA so bile percipirane kot edina resna »investable« opcija, posebej tamkajšnji sektor informacijske tehnologije.

Trenutno dogajanje v mesecu januarju in prvi polovici februarja pa se, kot se pogosto zgodi, odvija v drugo smer. Najboljše donose dosegajo evropski borzni indeksi in Kitajska. Nemški indeks DAX je od začetka leta zrasel za 11%, francoski CAC za 10%, britanski FTSE za 5%. Indeks brazilskih delnic Bovespa je zrasel za 6%, indeks kitajskih delnic v Hong Kongu (Hang Seng) pa je pridobil 18% vrednosti. Vse naštete je presegel domači borzni indeks SBITOP, ki letos beleži skoraj 22% rast. Sicer pa je leto še dolgo, zgodilo se bo še marsikaj, zato je kljub lepim štartnim številkam treba ohraniti trezno glavo.

Na drugi strani donosi ameriških indeksov trenutno kažejo precej bolj umirjeno sliko. S&P500 je letos zrasel za 4,2%, Nasdaq Composite za 3,5%, podobne številke pa dosega tudi Dow Jones Industrials (4,2% rast). Zanimiv outperformance vsega, kar ni ameriško torej. Si je kdo decembra to predstavljal, ko je Trump vsem povprek napovedoval carine?

Morda tukaj še drobtinica iz zgodovine: Erik Rdeči je pred skoraj točno 1000 leti iz Grenlandije poslal svojega sina Leifa, da je ustanovil prvo evropsko naselbino na severnoameriških tleh. Pred kratkim je sin aktualnega ameriškega predsednika dopotoval na Grenlandijo s ponudbo za odkup celotnega teritorija. Erik se najbrž obrača v grobu. Pred davnimi leti ni izkoristil priložnosti za kolonizacijo Amerike in zdaj ga ima, rdečelasega, na lastnem pragu. Priložnost izgubljena…

Glede domačih delnic smo že v preteklih člankih omenili dva razloga, ki oživljata zanimanje zanje. Predlagana uvedba individualnih varčevalnih računov in predlagana obdavčitev nepremičnin. Noben od predlogov še ni potrjen, imata pa psihološki učinek na percepcijo vlagateljev glede zanimivosti varčevanja v slovenskih delnicah. Kar se tiče preostale Evrope, gre najbrž za efekt začetka pogovorov glede prekinitve ognja na rusko-ukrajinski fronti. Evropa in Ukrajina v začetni fazi v teh pogovorih sploh ne sodelujeta, gre za drzno zasebno iniciativo ameriškega in ruskega predsednika. Vseeno pa vlagatelji očitno že sklepajo, da bi lahko imelo evropsko gospodarstvo največje koristi od premika v razreševanju tega konflikta.

Drugi razlog je najbrž v občutku, da se glede na globalne politične spremembe morda tudi evropsko vodstvo začenja zavedati, da bo treba biti nekoliko bolj pragmatičen pri vodenju stare celine in pri tem preveč radikalen, ideološki pristop do določenih tem ne pomaga. Najbrž jih v ta razmislek sili tudi volilno telo, ki se v čedalje več državah nagiba v smer desnega populizma. To je samo občutek, a zdi se da se nakazujejo prvi koraki v smeri rahlega popuščanja pri določenih zavezah, ki so Evropo naredile izrazito nekonkurenčno v globalni tekmi. Evropa se mora vrniti k ustvarjanju.

Na tehnološkem sektorju umetne inteligence je do sedaj prevladovalo prepričanje, da imajo ameriški tehnološki velikani veliko prednost pred ostalimi, zato so se tudi vlagatelji drenjali za lastništvo v Magnificent 7 delnicah. Januarski šok v obliki predstavitve odprtokodnega modela umetne inteligence s strani kitajskega zagonskega podjetja DeepSeek je pokazal, da Kitajska prav nič ne zaostaja. To je povzročilo upočasnitev rasti ameriških tehnoloških delnic in pospešitev rasti kitajskih tehnoloških velikanov (npr. Alibaba). Ti se po več zaporednih letih drsenja tečajev na kitajski borzi nahajajo pri nižjih vrednotenjih kot sorodni ameriški giganti.

Za Kitajce sicer nekako velja, da v katerokoli panogo vstopijo, začnejo tekmo proti dnu. Masovna proizvodnja in nizke cene. Kot dokazujejo na avtomobilskem trgu, tudi tehnološko njihovi izdelki ne zaostajajo več prav dosti. Imajo več kot 100 lastnih avtomobilskih znamk, pri čemer jih večina posluje z izgubo. Razvitim zahodnim državam bo temu zelo težko konkurirati, razen seveda z uvoznimi ovirami. Pri investiranju v kitajske delnice je torej potreba ohraniti tudi zavedanje, da se bo antagonizem na relaciji Zahod-Kitajska najbrž le še stopnjeval. Tudi nenadna ameriška otoplitev odnosov s Putinom ima v tem kontekstu svojo geopolitično računico.

Peter Mizerit

Vodja službe za upravljanje tveganj