Tedni na delniških trgih minevajo v znamenju povečane volatilnosti. To je bilo tudi eno naših temeljnih pričakovanj po januarskem nastopu nove ameriške administracije.

Novice iz Ovalne pisarne si sledijo z nepredstavljivo hitrostjo. Kar je še pomembneje, pogosto delujejo precej kontradiktorno. En dan so aktualne carine, nato so nenadoma odložene. Potem so spet aktualne in takoj znova odložene oz. dodane izjeme. Najprej je diktator Putin, zatem je diktator Zelenski – nivo zdaj že slavne debate med ukrajinskim in ameriškim predsednikom je presunil svet. Vmes je seveda čas še za nekaj twitov o kriptovalutah. Da o »zabavnem« videoposnetku prestižnega nepremičninskega projekta v Gazi niti ne govorimo. Način komuniciranja trenutne ameriške administracije je močno izven okvira mainstream politike in zaradi tega nepredvidljiv. In če česa finančni trgi ne marajo, je to nepredvidljivost, impulzivnost. Precenjeni delniški trg še posebej izrazito ne.

Določeni Trumpovi ukrepi in pogledi so seveda s stališča makroekonomske situacije ZDA popolnoma razumljivi, vendar je način njihove prezentacije in implementacije najbrž nekoliko neroden, nedodelan. Ni popolnoma jasno ali obstajata načrt in časovnica, ali so odločitve tam čez res popolnoma stvar dnevnega navdiha. Tudi gospodarstvo in potrošniki so ob teh preobratih že malce zmedeni. Čuti se, da narašča negotovost in se ustavljajo oz. upočasnjujejo investicijski načrti. V okolju, kjer se pogoji vsak dan spreminjajo, je pač težko izdelati resne kalkulacije, sploh za obsežne dolgoročne naložbe (tudi naša domača politika se tega premalo zaveda). Zaupanje potrošnikov (consumer confidence) v ZDA je v upadanju. Ne se čuditi, če se recesija čez lužo, ki je bila potihem pričakovana lani, pa zatem do nje ni prišlo, vendarle pojavi letos. Poleg nenadne velike politične zmede pa je zelo očitno, da veter v jadra izgublja tudi evforija, povezana z umetno inteligenco.

V zadnjih tednih se je zvrstilo kar nekaj dogajanja, ki daje slutiti, da bo napredek na tem področju morda manj finančno revolucionaren, kot se je to domnevalo še par mesecev pred tem. Poleg kitajskega DeepSeeka, ki je konec januarja pretresel ameriške tehnološke velikane z nenadno objavo odprtokodnega modela umetne inteligence, je morda najpomembnejši komentar pred dnevi dodal šef Microsofta. Slednji je v intervjuju brez ovinkarjenja povedal, da zaenkrat razvoj umetne inteligence še ne izkazuje pričakovanih učinkov tako glede dviga splošne produktivnosti kot glede finančnega donosa. Ameriški tehnološki velikani, katerih tečaji delnic vsebujejo zelo visoka pričakovanja, so že dva meseca pod pritiskom prodajalcev. Išče se naslednja vroča zgodba, ki bi prevzela štafeto in začeli vleči ta segment trga.

Na drugi strani se povečuje zanimanje vlagateljev za evropske delnice. Tukaj so bila vrednotenja precej bolj razumna, pa tudi sentiment je bil še do konca leta 2024 bolj šibak. Premik vlagateljev se je morda začel najprej zaradi ohladitve evforije do ameriških tehnoloških velikanov, kmalu zatem pa še zaradi premikov v evropski industrijski in obrambni strategiji. Ta sedaj zaradi aktualnega dogajanja nakazuje umirjanje radikalne retorike zelenega prehoda in predvsem povečuje sredstva za skupno obrambo EU, kar bi lahko dodalo malce prepotrebnega kisika v nekatere industrijske panoge, ki se že dlje časa soočajo s stagnacijo. A pozor - zaradi slutenj po obsežnem paketu zadolževanja vzporedno že naraščajo tudi zahtevani donosi obveznic evropskih držav.

Evropski delniški trgi že drugi mesec zapored prehitevajo ameriške, kar je bilo v zadnjem desetletju sila redek pojav. Malokdo se najbrž zaveda, da je sedaj denimo skupni 3-letni donos skoraj pozabljenega nemškega indeksa DAX Kursindex cca 60% (merjeno od konca februarja 2022 do konca februarja 2025). Ali pa domači SBITOP, ki je skupaj v istem obdobju dosegel še bolj impresivnih 86%. A veste, koliko je v tem času dosegel najbolj opevani ameriški tehnološki indeks Nasdaq? 38%. In veste, kje se v zadnjih treh letih gnete velika večina vlagateljev? V Nasdaq-u seveda…

Zaenkrat torej kaže, da napoved uvedbe carin, paradoksalno, še najslabše učinkuje ravno na delniški trg države, ki te carine uvaja, torej ZDA. Najbrž zato, ker so bila tam vrednotenja najvišja in so bile delnice torej bolj občutljive na dogodke, ki so interpretirani kot negativni. Soočeni smo z zanimivo situacijo, ko so evropski borzni indeksi obarvani zeleno in dosegajo nove rekorde, ameriški pa drsijo navzdol. Nasdaq denimo, se že spogleduje z območjem tehnične korekcije (10% pod svojim vrhom, doseženim 19. februarja). Lahko dva zaporedna meseca rdeče barve prepričata vodilne v ameriški administraciji v omehčanje stališč, ali je za to že prepozno?

Peter Mizerit

Vodja službe za upravljanje tveganj