Delniški trgi se v zadnjih tednih postopoma prebijajo skozi predhodne februarske rekorde, ki so bili doseženi pred obsežno najavo carinskih tarif v ZDA. Zdi se, da se je strah pred tarifami popolnoma polegel kljub dejstvu, da le-te postopoma postajajo dejstvo.

Povratka nazaj ni. Carinske tarife za uvoz blaga v ZDA so in bodo ostale. Ostaja le še odprto vrpašanje kako visoke bodo. Tukaj zgodba še ni zaključena, saj se vzdušje ameriške administracije spreminja iz dneva v dan. Brazilija je na primer fasala grožnjo s 50% carinsko tarifo zaradi »neprimernega« odnosa tamkajšnjega pravosodja do bivšega predsednika Bolsonara. ZDA imajo z Brazilijo dejansko zunanjetrgovinski presežek (v Brazlijo izvažajo več kot od tam uvažajo), kar pravzaprav pomeni, da je izravnava trgovinske menjave z uporabo uvoznih tarif nesmiselna. Gre torej za čudno uporabo državnih protekcionističnih ukrepov za podporo osebnim znancem v tujih državah. Če so nekatere tarife še ekonomsko razumljive, je ta zagotovo popolnoma mimo.

V našem aprilskem članku z naslovom »Prerazporejanje bogastva« smo zapisali, da kot primarno posledico uvedbe tarif pričakujemo znižanje dobičkovnih marž korporativneg sektorja. Nismo torej močno prepričani v visok izbruh inflacije, saj podjetja po naši oceni celotnega bremena tarif ne bodo uspela prenesti v končne cene. Danes lahko prve informacije s terena že preverimo in ugotovimo, da se te napovedi do neke mere tudi uresničujejo.

Najprej inflacija. Consumer Price Index (CPI) seje v ZDA junija nekoliko dvignila in sicer iz 2,4% na letni ravni na 2,7%. Inflacija torej raste, vendar pogled v drobovje kaže, da rastejo predvsem cene storitev in ne cene trajnih in potrošnih dobrin. Cene storitev so manj občutljive na uvozne carine in njihova rast torej večinoma ni neposredna posledica uvedbe carin. Cene blaga in dobrin pa se junija v povprečju niso občutno povečale zaradi česar sklepamo, da so podjetja sama »požrla« del novih carinskih bremen. Inflacija torej ne upada več, vendar tarife zaenkrat niso povzročile dramatičnih podražitev.

Ta nam potrjuje tudi analiza Federal Reserve Bank of New York z naslovom »Are Businesses Absorbing the Tariffs or Passing Them On to Their Customers?« (povezava: Are Businesses Absorbing the Tariffs or Passing Them On to Their Customers? - Liberty Street Economics)  Izsledki analize kažejo, da je po dosedanjem odzivu cca 30% podjetij v celoti prevalilo breme tarif v končne cene svojih produktov, cca 25% podjetij pa je breme tarif v celoti sprejelo nase in ni dvignilo cen. Preostala polovica je nekje vmes in so del tarif prenesli v manjši dvig cen, del učinka tarif pa zadržali pri sebi. Še posebej zanimiva pa je priložena slika, ki kaže to kar smo mi napovedali aprila.

Kar 40% podjetij ugotavlja, da bodo del tarif prevalili v breme svoje profitne marže (spodnja postavka na sliki: net income). Približno enak delež podjetij bo del tarif prevalilo v končne cene, torej v breme potrošnikov (zgornja postavka na sliki: selling prices). Iz prikazanega izhaja, da se tarife torej ne bodo popolnoma prevalile v končne cene in s tem inflacijo, temveč bodo kar obsežen del povišanja uvoznih cen morala nositi podjetja sama. S tem seveda mislimo posredno na njihove lastnike, saj v končni fazi čisti dobiček poslovnega leta pripada lastnikom kapitala, ki ga potem na skupščini delničarjev ustrezno razporedijo.

Zakaj je prevalitev carinskih tarif na končnega potrošnika problematična? Ker podjetja ugotavljajo, da v določenih primerih potrošniki ne bodo pozitivno reagirali na močne dvige cen. In ker so bile v zadnjih letih korporativne profitne marže rekordno visoke, je njihovo znižanje za podjetja pač očitno manjše zlo kot izguba tržnega deleža. Zanimivo, zaposlenost (headcount) kaže na relativno nizko pričakovano neto spremembo kot posledica učinka carin, kar kaže, da bosta delo oz. delovna sila relativno manj prizadeta kot kapital. Bistveno večji delež korporacij namreč pričakuje negativen učinek na svoj dobiček kot pa varčevanje na račun zniževanja števila zaposlenih.

Delniški trgi so sedaj v zanimivi situaciji. V ZDA so se borzni indeksi od aprilske napovedi carin pobrali za dobrih 25%. Obenem pa iz zgornjih ugotovitev izhaja, da bodo v povprečju dobički podjetij zaradi delne absorpcije uvoznih tarif trpeli. Ker tudi inflacija ne upada več, je možnost občutnih dodatnih znižanj obrestnih mer v ZDA trenutno vprašljiva. Zadnja stvar, ki si jo Federal Reserve želi sprožiti sedaj je namreč obuditev rasti inflacijskih pričakovanj in s tem rasti zahtevanih donosov dolgoročnih obveznic. Se kupci delnic pri visokih vrednotenjih zavedajo, da bodo tudi sami nosili del bremena carinskih tarif? Glede na rast indeksov v zadnjih tednih se zdi, da v tem trenutku to ni bistvena tema. 

Peter Mizerit

Vodja službe za upravljanje tveganj