Glavni delniški trgi v zadnjih dveh tednih bolj ali manj iščejo smer. Čuti se, da je strma majska in junijska rast izgubila malce zagona. Čedalje bolj se oži krog delnic, ki so še sposobne napredovanja.

Na področju ameriških carin se sedaj številke počasi postavljajo na mesto. Glede na razmeroma vzkipljiv karakter predsednika Trumpa sicer stvari ne bodo nikoli povsem zanesljive, niti  ko bodo zapisane na papirju. Trump se namreč vse bolj pogosto pogaja kar s posameznimi multinacionalkami, ne le državami. Zaenkrat za uvoz evropskih izdelkov načeloma veljajo 15% carine, pri čemer določeni sektorji še niso popolnoma na jasnem (denimo avtomobili, aluminij, polprevodniki itd.). Vendar je vsaj del negotovosti glede izida carinskih pogajanj sedaj presežen. Evropa je tako vojaško kot izvozno trenutno preveč odvisna od ameriškega trga in politike, da bi si lahko privoščila bistveno zaostriti pogajanja in iztržiti kaj več. Je pa to dobra izkušnja za naprej – zgraditi strateško diverzificirano industrijsko bazo in zanašati se pretežno na lastno znanje, vire in odpornost – kar pa pomeni imeti lastno vizijo, tudi širše družbeno.

Zvezde meseca julija so bile znova domače delnice. Slovenski indeks SBITOP je v mesecu dni pridobil preko 7,5% in s tem močno presegel rast indeksov najpomembnejših razvitih trgov. Da ima domača srebrnina še potencial, smo nazadnje januarja letos opozorili tudi v našem članku, a tako intenzivne rasti vendarle nismo pričakovali. Ne zgolj na mesečni ravni, slovenski delniški trg je namreč zmagovalec tudi v obdobju zadnjih 12 mesecev in ne boste verjeli, celo v obdobju zadnjih 36 mesecev. SBITOP se je v treh letih namreč več kot podvojil (rast za cca 114%), njegov najbližji zasledovalec nemški DAX je v istem obdobju pridobil 78% vrednosti. Med vlagatelji zelo popularen tehnološki indeks Nasdaq pa je s 70% rastjo šele na tretjem mestu. Na drugem koncu lestvice se denimo najslabše godi kitajskim delnicam, indeks Shanghai Composite se nahaja le slabih 11% nad nivoji izpred treh let. Morda velja tam pobrskati za kakšno podcenjeno priložnostjo, je pa res da nerešeno in potencialno eksplozivno vprašanje Tajvana visi nad Kitajsko in predstavlja veliko mentalno oviro za vlagatelje (tudi upravičeno glede na usodo ruskih naložb po vdoru v Ukrajino).

Če je pred več kot tremi leti za domače delnice še veljala ocena o sorazmerno pretirani podcenjenosti, je skokovita rast njihovih tečajev sedaj to podcenjenost odpravila. Večina pomembnejših domačih izdajateljev trenutno kotira ravno nekje okoli povprečij vrednotenj svoje evropske konkurence. Ne bi torej že govorili o precenjenosti, vendar tudi izrazite podcenjenosti, ki je v preteklosti karakterizirala slovenski delniški trg ni več. Skokovita rast v zadnjem letu ali dveh torej ne sme sedaj povzročiti pretiranih pričakovanj, morda ravno obratno, vse bolj smiselno bi bilo pričakovati tudi kakšen zdravi popravek tečajev.

Strma rast je bila v prvi vrsti omogočena tudi zaradi izjemno nizkega dnevnega prometa na Ljubljanski borzi.  Z večino delnic razen Krke, dnevni promet običajno ne doseže niti 100.000 EUR. Povečano zanimanje vlagateljev torej zelo hitro sproži večje spremembe tečajev. Velja pa to seveda v obe smeri. Dovolj je manjši preplah in minusi so lahko 5% ali več na dan. Razkorak v vrednotenjih domačih in primerljivih tujih delnic se je torej zaprl. To ne pomeni, da rast ni več možna, saj razlogi za zanimanje vlagateljev ostajajo - denimo individualni naložbeni računi. Je pa razumno pričakovati, da nadaljnje gibanje domačega trga ne bo več tak »outlier«, kot v zadnjih treh letih, temveč bo vse bolj korelirano z ostalimi evropskimi borznimi indeksi.

Tuji borzni indeksi, predvsem ameriški, medtem kažejo določene znake utrujenosti. Resnici na ljubo je bil popravek iz aprilskega dna zelo hiter in agresiven. Na sliki je prikazano gibanje ameriškega indeksa S&P500. Opazimo lahko, da se je rast znova dotaknila dolgoročne odporne linije od katere se je odmaknila marca in aprila. Ta linija sedaj predstavlja močno oviro.

Rast glavnih indeksov se v zadnjih tednih znova konsolidira v čedalje manjšem številu delnic z najvišjo tržno kapitalizacijo. Dogajanje je na moč podobno tistemu iz druge polovice leta 2021. Poleg izrazitega ožanja kroga »vlečnih konjev« je znova obujeno tudi špekuliranje s t.i. MEME delnicami preko družabnih omrežij, v polnem teku je evforija okoli investicij v podatkovne centre vezane na razvoj umetne inteligence, prav nič pa v zadnjih mesecih ne zaostaja niti ponovni razcvet trgovanja s kriptovalutami. Če temu dodamo še relativno visoka fundamentalna vrednotenja delnic, posebej v ZDA, ne moremo mimo ugotovitve, da je špekulativno ozračje na kapitalskih trgih že kar poletno naelektreno.

Peter Mizerit

Vodja službe za upravljanje tveganj