Avgusta se je rast na kapitalskih trgih umirila. Deloma je to posledica poletja in nižje trgovalne aktivnosti, deloma pa tudi visoke rasti v zadnjih štirih mesecih, ki zahteva določen premislek, kako naprej. Seveda se čaka tudi jesenske poteze centralnih bank.

Med ameriškimi borznimi indeksi je denimo tehnološki Nasdaq tokrat beležil najnižjo rast (+1,6%), precej bolje pa je šlo indeksu Dow Jones Industrials, ki vsebuje delnice bolj zrelih panog (+3,2%). Ker pa je ameriški dolar obenem v avgustu izgubil 1,8% vrednosti, pomeni, da evropskim vlagateljem v ameriške delnice kaj dosti od tega donosa ni ostalo. Malenkost pod ničlo so mesec končali evropski delniški indeksi, tudi skokovita rast slovenskega indeksa SBITOP se je avgusta ustavila (-1,5%). Pozitivni so bili le trgi, ki se jim je do sedaj godilo nekoliko slabše, denimo delniški indeks v Šanghaju (+7,9%) in brazilski indeks Bovespa (+6,2%), ki jim običajno šibkejši dolar nekoliko pomaga.

Seveda, vedno kdo izstopa in tokrat je to segment plemenitih kovin. Že marca smo izpostavili naše pozitivno mnenje o perspektivnosti delnic rudarskih podjetij, vezanih na zlato in srebro, ker je takrat cena unče zlata prvič presegla 3.000 USD. Danes smo že na vrednosti 3.600 USD in delnice podjetij iz tega segmenta so poletele. Če so v prvi polovici leta štafeto ustvarjanja donosa v skladih, ki jih upravljamo, držale predvsem nekatere delnice z Ljubljanske borze, so avgusta to štafeto prevzele delnice rudarskih podjetij, ki jih imamo v portfeljih.

Vlagatelji sicer pričakujejo bližajoči se sestanek Odbora guvernerjev ameriške centralne banke Federal Reserve. Odločitve bodo objavljene 17. septembra, pričakuje pa se znižanje obrestne mere za 0,25 odstotne točke. Tudi mi ocenjujemo kot visoko verjetno, da bo do tega znižanja prišlo, saj so pritiski na FED in pričakovanja ter signali s strani nekaterih članov Odbora guvernerjev že dovolj močni. Poleg tega se sedaj že nekaj mesecev zapored počasi slabša tudi stanje na trgu dela. Nič dramatičnega, a znižuje se število novo-odprtih delovnih mest, kar pomeni, da se gospodarska aktivnost upočasnjuje. Vprašanje pa je, ali septembrsko znižanje že pomeni začetek serije zaporednih znižanj, saj gre na drugi strani inflacija v zadnjih dveh mesecih v napačno smer. Največja nevarnost na obzorju je duh stagflacije, torej hkratnega naraščanja brezposelnosti in nadpovprečno vztrajne inflacije.

Če se je namreč inflacija v ZDA do prve polovice letošnjega leta iz zgornje strani približevala ciljnima dvema odstotkoma, se sedaj od tega cilja znova oddaljuje, in to navzgor. Predvsem cene storitev v ZDA občutijo drugi val inflacijskih pritiskov in ti resnici na ljubo niti niso toliko posledica uvedbe carin, zato ocenjujemo, da bo FED s tega vidika obdržala določeno previdnost glede obljube nadaljnjih znižanj. Po dveh letih zniževanja se je naposled izpraznilo tudi eno od orodij FED (overnight reverse repo), ki je za trge pomenilo vir likvidnosti v času zmanjšanja aktivnosti nakupov obveznic s strani centralne banke (quantitative tightening). Stanje na tem računu se v zadnjih dneh približuje ničli (kar ni anomalija, temveč običajno stanje) in jesen bo preizkus, ali lahko trgi stojijo tudi na lastnih nogah.

Ponovna rast inflacijskih pričakovanj medtem že vpliva tudi na premike zahtevane donosnosti na bolj dolgoročnem delu krivulje donosnosti obveznic. Mesec avgust so tako zaznamovali zdrsi cen dolgoročnejših obveznic (10 in več let do dospelosti). Kupci so vse bolj v dvomih, ali centralne banke morda niso pravilno ocenile nevarnosti drugega vala inflacije, zato zahtevajo višje dolgoročne donose. Nepripravljenost vladajočih, da zajezijo astronomske državne proračunske deficite, pri tem prav nič ne pomaga. Donos nemške desetletne državne obveznice je bil denimo v začetku leta okrog 2,4% , danes pa znaša 2,7%. Donos francoske je bil v začetku leta 2,9%, danes pa je 3,5%. Še večji premik se dogaja pri britanskih obveznicah, kjer je bil donos v začetku leta 4,1%, danes pa je 4,7%. Morda se to zdijo majhne spremembe, a za obvezniške portfelje so to kar pomembni premiki. Pa za državne proračune tudi, ki morajo sedaj izdajati obveznice po višjih obrestnih merah, in to kljub temu, da je vmes ECB svojo ključno obrestno mero znižala. Inflacija torej je faktor, ki ga centralne banke ne smejo prehitro zanemariti, ker so trgi na to občutljivi. So pa po dolgem času ti premiki znova malenkost izboljšali zanimivost obvezniških naložb, saj so bili ponujeni donosi v začetku leta že na skrajnem robu sprejemljivosti glede na gibanje inflacije.

Peter Mizerit

Vodja službe za upravljanje tveganj