Takega začetka leta si najbrž nihče ni predstavljal. Geopolitična situacija postaja popolnoma nepredvidljiva, delniški trgi so v prvih dveh še beležili močno rast, ki pa v zadnjih dneh popušča pod težo zmešnjave v političnih relacijah med dosedanjimi partnerji v okviru zahodnega zavezništva.

Ameriški predsednik Trump se je po kratki operaciji v Venezueli preusmeril na Grenlandijo. Izpostavlja resno željo po prevzemu nadzora nad tem teritorijem, pri čemer navaja možnost uporabe vseh sredstev. ZDA so v preteklosti sicer začasni nadzor nad Grenlandijo že izvajale in sicer v času druge svetovne vojne takoj po nemški invaziji na Dansko aprila 1940. Nadzor nad Grenlandijo se je po vojni vrnil pod Dansko kraljevino, vendar imata ZDA in Danska od leta 1951 sporazum o skupni obrambi tega teritorija. Kaj točno sedaj ZDA hočejo glede Grenlandije ni jasno nikomur, sporazum o možnosti zagotavljanja obrambe namreč že imajo. Redke zemlje? No ja, na območju brez vsakršne infrastrukture, pod večnim ledom povprečne debeline 1,5 km,  pri občasni temperaturi, ki pade pod -30 stopinj Celzija... drago bo.

Trump seveda nabira politične točke doma. Novembra so v ZDA predvidene vmesne volitve za osvežitev sestave Predstavniškega doma in Senata. Vrsta ukrepov ameriškega predsednika v zadnjih dveh mesecih je usmerjena v nabiranje volilnih glasov – čisti populizem torej. Zagrozil je s prepovedjo kupovanja samostojnih hiš velikim institucionalnim vlagateljem, ker naj bi s tem onemogočali dostop do stanovanj družinam in posameznikom. Bankam je napovedal omejitev obrestnih mer za prekoračeno stanje na kartičnih računih. Velikanom umetne inteligence je dal vedeti, da ne bo dovolil, da jim potrošniki subvencionirajo ceno elektrike, temveč naj sami plačajo povečano potrebo po elektriki za poganjanje računalniških modelov. Na hitro je odstranil venezuelskega predsednika Madura in sedaj se je fiksiral na Grenlandijo.

Vsi ukrepi razen zadnjega so najbrž poželi odobravanje domače volilne baze, tale z Grenlandijo pa bo bržkone težji zalogaj. Trumpovi tradicionalni volilci namreč niso naklonjeni pretiranemu intervencionizmu v tujini. Od predsednika želijo urejanje razmer doma. Zdi pa se, da se je Trump odločil v svojem drugem mandatu bistveno več ukvarjati z mednarodno kot z domačo politiko. Kratka in neboleča intervencija v Venezueli, kjer se šlo za »odstranitev negativca«, ki so ga privedli pred ameriški pravosodni sistem, je morda še prebavljiva. Vojaška intervencija nad suvereno državo, ki je bila še do včeraj tradicionalna zaveznica v okviru Severnoatlanstkega partnerstva pa bo povprečnemu volilcu bistveno težje upravičiti. Sicer pa je danes ta nevarnost že mimo – Trump se je tik pred zaključkom tega članka že odpovedal zavzetju Grenlandije.

Razumljivo je, da se ZDA strateško osredotočajo na vzpon Kitajske, ki predstavlja edino resno veliko gospodarsko in vojaško protiutež ZDA. Ni pa razumljivo zakaj si želijo popolnoma skregati z dosedanjimi zaveznicami v okviru NATA. Seveda je treba obveznosti in vlogo NATA redefinirati, vendar ustvarjanje kaosa paradoksalno še najbolj koristi ravno Kitajski, ki tiho opazuje in čaka. Ne samo to, Trumpovo divjanje celo potiska posamezne države v poglobitev sodelovanja s Kitajsko, kar je ravno nasprotno od interesa ZDA. Sicer pa, če smo se česa naučili pri Trumpu je to dejstvo, da lahko čez noč popolnoma spremeni svojo odločitev. Impulzivnost in nepredvidljivost sta besedi, ki že in še bosta močno krojili politično in posledično tudi finančno dogajanje.

Pribitek za tveganje na kapitalskih trgih počasi in sramežljivo znova narašča. Pod težo kaotičnih naslovov zadnjih dni namreč popuščajo tako delniški kot obvezniški trgi. Zahtevani donos desetletne ameriške državne obveznice se vzpenja proti 4,3%, kjer je bil že v prvi polovici leta 2025, kljub temu, da je centralna banka FED vmes obrestne mere tri-krat znižala. Če ameriške obveznice ne predstavljajo več prvovrstnega varnega zavetja za vlagatelje, katero premoženja ga? Poglejte si dogajanje na trgu plemenitih kovin. Cene srebra, zlata in platine so podivjale. Barbarski relikt se vrača na zemljevid legitimnih oblik premoženja iz katerega je izginil pred kakimi petnajstimi leti. Veliki kupci so v zadnjem letu centralne banke, ki želijo del svojih rezerv diverzificirati stran od ameriškega dolarja.

Vlagatelji se pogosto sprašujemo kateri dogodki bodo v naslednjem letu najbolj vplivali na trge. Običajno se potem zgodi, da imajo največji vpliv dogodki, ki jih najmanj pričakujemo. Morda je tak »black-swan« moment ravno obnašanje trenutne ameriške administracije, saj si redko kdo lahko predstavlja, da resna vlada vleče poteze s katerimi pravzaprav znižuje privlačnost lastnih državnih finančnih instrumentov. Se ameriške državne obveznice iz globalnega »safe-haven« spreminjajo v politično tvegan instrument? Ker smo že zgoraj omenili dve temeljni lastnosti Trumpovega funkcioniranja, nima smisla na tem mestu kaj preveč ugibati, saj utegne biti že jutri vse drugače. Morda je treba samo počakati, da bodo vmesne volitve v ZDA mimo. Ali pa še tega ne, morda bo dovolj 5% minusa na globalnih indeksih pa bo Trump spremenil svoja stališča.

Kapitalski trgi so po našem mnenju bistveno premalo pripravljeni na to vrsto nestabilnosti, saj je za nami že več kot desetletje rasti in relativne predvidljivosti. Vrednotenja so visoka, premija za tveganje pa prenizka. Sentiment vlagateljev je evforičen. Kako se to običajno konča nas vedno znova poduči Hyman Minsky: »Stability breeds instability«. Upajmo na stabilnost torej, a bodimo pripravljeni na obdobje nestabilnosti.

Peter Mizerit

Vodja službe za upravljanje tveganj