Najbrž ni potreba posebej poudarjati katero dogajanje je krojilo teden na kapitalskih trgih. Sod smodnika na Bližnjem Vzhodu se je naposled vžgal, pravzaprav ne moremo niti trditi da nepričakovano, ker so se vsi trije glavni akterji že dlje časa trudili, da bi do tega prišlo.

Dogajanje ima seveda pomembne posledice tudi na kapitalskih trgih, predvsem zaradi cen energije, torej nafte in plina. Gre za območje od koder izvira večina svetovnih rezerv ogljikovodikov zato je skok cen slednjih prva najbolj očitna posledica dogajanja. Če se zadeva ne bo dovolj hitro stabilizirala, se bo energetski šok širil po proizvodni verigi in vplival na stroškovno komponento praktično vsega in posledično na rast inflacije.

Razumeti moramo, da je večina zniževanja inflacije od leta 2022 do danes skoraj izključno posledica padca cen nafte. Po ruski invaziji na ukrajinsko ozemlje februarja 2022 je namreč cena sodčka surove nafte za nekaj časa presegla 100 USD, a je zatem v naslednjih štirih letih konstantno padala, dokler ni dosegla minimuma ravno konec leta 2025 pri vrednosti cca 56 USD. Ta padec cene nafte je pomembno prispeval k močnemu padcu letne stopnje inflacije tako v Evropi kot ZDA, zaradi česar so lahko centralne banke znižale obrestne mere. Danes je zaradi izraelsko-ameriške intervencije v Iranu cena sodčka nafte znova presegla 80 USD in če se bo nad tem nivojem zadrževala dlje časa to zagotovo pomeni ponovno rast inflacije.

Žal dosedanje izkušnje s takimi zunanjimi vojaškimi posegi v državah na Bližnjem Vzhodu niso pozitivne. Irak, Afganistan, Libija, Sirija niso primeri vzorno upravljanih držav temveč primeri propadlih držav v katerih vlada kaotična politična situacija, gospodarstvo je daleč od optimalnega, ljudje pa se, če se le da izseljujejo. Ključno vprašanje v primeru Irana je torej enako: kaj potem? Vojaška premoč izraelskih in ameriških bomb je najbrž dejstvo, vendar kakšna bo situacija v Iranu po zaključku te faze operacij.

Se večina Irancev enotno strinja kdo bo vodil državo? Se različne etnične frakcije prav tako strinjajo? V Iranu imamo Perzijce, Azerbajdžance, Kurde, Arabce in še koga – bodo sposobni mirnega sobivanja? Je kraljeva družina Pahlavi to kar si složno želi večina Irancev ali bo vsiljena izbira, če sploh bo? Bo Iran v prihodnje politično stabilna država, ki bo omogočala črpanje nafte in transport skozi Hormuško ožino, ali bo postala še en vir nestabilnosti v regiji? Več vprašanj kot odgovorov torej.

Je kar je, ni prvi niti zadnji vojaški konflikt v zadnjih letih. Mi že nekaj mesecev opazujemo dogajanje na borznih indeksih in opažamo vzorec, ki nam pravi, da se morda bližamo pomembni točki. Dogajanje v Iranu je le še pospešilo vzorec, ki se denimo oblikuje na primeru pomembnega ameriškega borznega indeksa S&P500. Marsikdo bo rekel, da se vojne ni dalo pričakovati a ne gre za to, ameriški borzni trg deluje šibko že kar nekaj mesecev.

Na priloženi sliki lahko vidite ta vzorec. Indeks že nekje od novembra 2025 ne kaže več prave moči. Nima več energije, predvsem močna rast delnic, ki sestavljajo komponento umetne inteligence je začela izgubljati vlečno silo. Vlagatelji se sprašujejo glede vzdržnosti vrednotenj in disruptivne vrednosti nove tehnologije. V zadnjih dneh se spuščanje vrednosti indeksa že približuje dvema zelo pomembnima podpornima ravnema. Padec vrednosti indeksa pod 6.800 točk bi pomenil pomemben prelom trenda rasti zadnjih dveh let.

Previdno in potrpežljivo torej, vojna je trenutno glavni faktor dogajanja, vendar se stvari pod preprogo kopičijo že dlje časa in kombinacija visokih vrednotenj in evforičnega sentimenta še dober teden dni nazaj ne gre ravno dobro skupaj s povečano volatilnostjo. Inflacijska presenečenja v naslednjih mesecih bodo najbrž prej navzgor, kot navzdol, kar je tudi popolnoma nekaj drugega od pričakovanj, saj sta se vsaj v ZDA za letos obetali najmanj dve znižanji obrestnih mer. Vprašanje je, če sta v trenutni situaciji še na mizi.

Peter Mizerit

Vodja službe za upravljanje tveganj