Delniški trgi počasi a vztrajno drsijo. Dnevno dogajanje je sicer močno pod vtisom tvitanja predsednika ZDA. Posledice tega početja se poznajo na kapitalskih trgih, preko cen energentov pa se počasi prelivajo tudi v realno gospodarstvo.

Način komuniciranja človeka na najpomembnejši funkciji na svetu je seveda bizaren. Zanimivo bo opazovati, kako se bodo ZDA tokrat izvlekle iz te avanture. Zaključuje se namreč prvi mesec napadov, kar je obdobje v katerem je Trump trdil, da bo operacija uspešno zaključena. Iran je strateško odgovoril in napadel energetske cilje v bližnji okolici ter zaprl hormuško ožino in s tem povzročil energetsko krizo, ki razvite države seveda stiska v kot. Zaenkrat konca še ni videti, interna situacija v Iranu je neznanka, režim se še drži. V ZDA se bliža predvolilna vročica pred novembrskimi vmesnimi volitvami za sedeže v kongresu zato bo treba vojno čim prej zaključiti, seveda z zmago. Zaradi tega naj bi v ozadju po diplomatskih poteh že potekala indirektna pogajanja vsaj o prekinitvi ognja. V glavnem, kaj nam je bilo tega treba?

Kljub predhodno zapisanemu pa pozor – menimo, da bi bila velika napaka vse dogajanje zreducirati na posledice vojne v perzijskem zalivu. Ameriški indeks S&P500 je sicer dosegel vrh januarja in zatem začel drseti, kar nekako sovpada z začetkom napadov na Iran (o tem smo pisali v našem predhodnem članku). Vendar se nam zdi morda celo pomembnejše neko drugo dogajanje, ki je trenutno kar malo potisnjeno v ozadje. Poglejte si denimo gibanje tehnološkega indeksa Nasdaq Composite.

Vrh so giganti informacijske tehnologije dosegli 29. oktobra preteklega leta. Od takrat dalje je indeks precej šibak, delnice bolj kot ne drsijo. Berite pozorno naslednje številke - gre namreč za donose delnic, ki sestavljajo skupino Magnificent 7 od 29. oktobra lani do danes: Microsoft -33%, Nvidia -18%, Meta -30%, Apple -12%, Amazon -19% in Tesla -20%.  Google je vrh dosegel nekoliko kasneje, vendar je danes tudi že približno 18% nižje. Ti padci niso zgolj posledica vojne v Iranu. Indeks Nasdaq Composite je ravno pred dnevi zdrsnil tudi pod pomembno podporno mejo 22.000 točk označeno na priloženi sliki. Navdušenje se zelo očitno ohlaja, vlagatelji najbrž niso ravno zadovoljni nad donosom panoge v zadnjega pol leta.

Gre za naraščanje nezaupanja v tehnološke gigante, ki so se medtem močno izpostavili zgodbi umetne inteligence. Investicije so ogromne, denarni tok postaja negativen, povečuje se zadolževanje, oprijemljivih prihodkov iz tega vira pa razen pri Nvidii pravzaprav še ni. Vsaj ne v takem obsegu, ki bi upravičil vložke. Obenem pa so vrednotenja ekstremno visoka. In ko se nezaupanje sreča z visokimi vrednotenji, so slednja običajno prva žrtev. Najbolj priljubljena investicijska tema zadnjih dveh ali treh let se srečuje s prvo veliko preizkušnjo zaupanja.

Za globalne borzne indekse je to nevarna zgodba predvsem zaradi izjemno visokih vrednotenj, ki jih je ta panoga dosegla kot posledica pretirane evforije vlagateljev nad novo tehnologijo. Že samo reset teh vrednotenj na neka običajna dolgoročna povprečja bi zahteval zelo visoke padce vrednosti teh delnic. Ker ta segment industrije tudi v globalnih indeksih zaseda nekje med 25% in 30% delež, to dogajanje pomembno vpliva na donosnost večine današnjih portfeljev.

Manjka pravzaprav samo eno večje razočaranje v tem sektorju, ki lahko sproži reset pričakovanj. Eden od takih trenutkov, ki ga je lahko vsakdo, ki hodi po svetu z odprtimi očmi prej ali slej pričakoval, je vprašanje odgovornosti tehnoloških gigantov do vedenjskih težav mladih. Odvisnost od digitalnih platform in vedenjske posledice postajajo v razvitem svetu problem številka ena.

Pred dnevi so v ZDA prvič dosegli pravni mejnik, ko je porota spoznala Meto in Google krive za namenski inženiring in prilagajanje algoritmov svojih platform preko katerih so mladi potegnjeni v odvisnost. Ta vzročna povezava med načinom delovanja algoritmov in pojavom odvisnosti v človeških možganih je bila doslej tabu tema, ki pa očitno dobiva širši strokovni konsenz. Strokovnjaki za vedenjske težave mladih že pravijo, da je nenadzorovana uporaba umetne inteligence s tega vidika še dodatno problematična. Pojavljajo se prvi primeri mladih, ki jim umetna inteligenca predstavlja primarni socialni krog.

Najbrž ga ni starša, ki vsaj delno danes tudi lastne domače situacije ne bi prepoznal v tej zgodbi zato se seveda pričakuje izjemen porast skupinskih tožb po tej prvi precedenčni razsodbi. Lahko le rečemo končno – po letih nebrzdane akumulacije dobičkov na račun mentalnega zdravja ljudi narašča spoznanje da mora v družbi priti do soočenja s posledicami. Skozi napake in učenje smo že dosegli konsenz, da steklenica žganja in cigarete ne sodijo v otroško sobo. Bomo ta konsenz naposled dosegli tudi s pametnimi telefoni in socialnimi omrežji? 

Peter Mizerit

Vodja službe za upravljanje tveganj