November se je na delniških trgih zaključil pretežno v rdečih številkah. Svetla izstopajoča zvezda na globalni ravni je bila tokrat domača Ljubljanska borza oziroma indeks SBITOP. V novembru je pridobil kar 3,5 % in s tem popolnoma povozil ostale pomembnejše indekse, ki so bili večinoma vsi v minusu z izjemo tehnološkega Nasdaqa, pa še ta je komajda izvlekel malenkosten 0,25 % na mesečni ravni. Lepo, slovenske delnice so si glede na relativna vrednotenja v primerjavi s tujimi po dolgem času vendarle zaslužile svoj trenutek v soju žarometov. Še lepše bi bilo, če bi ta pozitivni outperformance trajal kaj več kot le mesec dni.

Začetek meseca je bil sicer v splošnem pozitiven, indeksi so dosegali iz dneva v dan nove rekorde. Kljub slabšanju epidemiološke situacije v vseh evropskih državah in ponekod celo vračanje »lockdown« ukrepov, so vlagatelji zelo samozavestno zavračali vsa tveganja in potiskali borzne indekse navzgor. V zadnjem tednu novembra so se naposled določena tveganja vendarle materializirala in nekoliko ohladila apetite na kapitalskih trgih. Po medijih se je namreč razširila novica o odkritju novega seva koronavirusa v Južni Afriki. To je nemudoma sprožilo manjšo razprodajo delnic.

Delniški trgi, predvsem v razvitih državah in predvsem v ZDA, so že dlje časa močno pregreti. Vrednotenja finančnih instrumentov so več kot dvakrat nad dolgoročnimi povprečji, sentiment vlagateljev do določenih panog, kot je informacijska tehnologija, pa je znova izjemno optimističen. Kar se je torej zgodilo konec novembra po naši oceni je, da je izjemno optimističen sentiment vlagateljev naletel na nepričakovano mino. To je značilno za te faze borznega cikla, zato so le-te tudi tako nevarne. Padci so običajno zelo agresivni, pravzaprav vertikalni, likvidnost dobesedno izpuhti, volatilnost pa poskoči. Dosedanji zdrs pravzaprav še niti ne sodi v to kategorijo, saj zaenkrat ostaja razmeroma blag, indeksi se še zmeraj nahajajo le nekaj odstotkov pod svojim vrhom. Ameriški indeks S&P500 je zdrsnil za cca 4 % in se, denimo, komaj srečal s svojim 50-dnevnim drsečim povprečjem (modra linija na priloženi sliki). Zares pomembna prelomnica je 200-dnevno povprečje, to pa se nahaja še dobrih 5 % nižje (rdeča linija na priloženi sliki).