Borze so novembra vse do zadnjega tedna beležile rast, kljub slabšanju dogajanja, povezanega s COVID ukrepi v Evropi, predvsem na Nizozemskem in v Avstriji. ZDA so v tretjem četrtletju beležile 4,9 % rast BDP, evroobmočje pa 3,7 % rast. Stopnja brezposelnosti je v ZDA upadla na 4,2 %, število novih iskalcev zaposlitve (199.000) pa je prav tako zabeležilo najnižjo vrednost po letu 1969. Brezposelnost v evroobmočju sicer ravno tako upada, a je v primerjavi z ZDA še na relativno visokih 7,3 %. Delnice so torej vzdrževale pozitivni moment tudi pod vplivom dobrih poslovnih rezultatov.

Nato je 26. novembra nenadoma trge presenetilo odkritje nove različice koronavirusa, poimenovane Omikron. Po prvem odkritju v Južni Afriki so se prvi primeri zelo hitro pojavili tudi v različnih evropskih državah, Aziji in ZDA. Novica je hitro povzročila prodajo delnic na svetovnih borzah zaradi strahov pred ponovno uvedbo restriktivnih omejitev za preprečevanje širitve virusa.

Poleg navedenega je na rdečo barvo na borzah vplival še komentar šefa ameriških Zveznih Rezerv, ki je trgom oznanil, da ameriška centralna banka inflacije ne bo več označevala kot “prehodno”, kar v bistvu pomeni priznanje, da je rast inflacije bolj trdovratna od pričakovane. Oktobrska osnovna stopnja inflacije je denimo znašala 4,6 %, kar je najvišje v zadnjih treh desetletjih. Federal Reserve je sicer že napovedala postopno zmanjševanje mesečnih odkupov obveznic, iz zadnjih komentarjev pa izhaja, da namerava ta proces še pospešiti. Po nekaterih ugibanjih se bo morda prvi dvig obrestnih mer v ZDA zgodil že junija 2022. Medtem v evroobmočju dvig obrestnih mer v letu 2022 še ni predviden.

Dogajanje je bilo pozitivno za ameriško valuto, dolar je tako pridobil 1,95 % proti evru in mesec zaključil pri vrednosti 1,1336 USD za 1 EUR. Slabše se je godilo delniškim indeksom. Ameriški S&P500 je izgubil 0,83 % vrednosti in zdrsnil na vrednost 4567 točk, kljub temu, da je bil tik pred odkritjem različice Omikron že na vrednosti 4743 točk. Ostali indeksi so sledili temu trendu postopne rasti v prvih treh tednih novembra in nato zdrsu v zadnjem tednu. Dow jones je mesec zaključil s 3,73 % zdrsom, Nasdaq pa z malenkostnim 0,25 % plusom. Nemški DAX je izgubil 3,75 %, francoski CAC 1,6 %, kombinirani Eurostoxx pa kar 4,41 %. Britanski FTSE100 je zdrsnil za 2,46 %, britanski funt pa še za dodatnih 0,95 % proti evru. Slovenski indeks SBITOP je v teh razmerah močno prekosil vse ostale in mesec zaključil s kar 4,01 % rastjo, čeprav je v zadnjih dneh meseca prav tako začel kazati znake šibkosti.

V Aziji so delnice v Hong Kongu izgubile visokih 7,49 % na primeru japonskega indeksa Nikkei pa 3,71 %.

Največje izgube v novembru pa so beležile surovine. Po 9,53 % rasti v septembru in 11,38 % rasti v oktobru, je sodček nafte v novembru zdrsnil za 20,81 %. Samo na dan, ko se je razširila vest o različici Omikron, je izguba presegala 10 USD za sodček, cena nafte WTI pa je mesec zaključila pri vrednosti 66,18 USD za sodček. Morda je to deloma lahko tudi pozitivno, ker bo nižja cena nafte v naslednjih mesecih nekoliko umirila rastoče inflacijske številke in s tem pritisk javnosti na centralne banke.

Dogajanje na trgih povzema Rudy Marchant, upravljavec skladov.

Dodajamo pregled ključnih finančnih kategorij. Več o dogajanju na trgih lahko preberete v rubriki Strokovni članki. Informacije o poslovanju skladov lahko pridobite v mesečnih poročilih.