Po negativnem septembru so oktobra globalni kapitalski trgi večinoma okrevali, kar je bilo podkrepljeno z dobrimi rezultati poslovanja podjetij v tretjem četrtletju in popuščanja skrbi v kitajskem nepremičninskem sektorju. Kljub temu prva tema ostaja inflacija, saj cene energentov vztrajno rastejo. Centralne banke so sicer naznanile, da so pripravljene reagirati z umirjanjem monetarne politike in se na ta način boriti zoper rastoča inflacijska pričakovanja.

V ZDA gospodarski podatki kažejo na upočasnjevanje dinamike okrevanja. BDP je v tretjem četrtletju zabeležil najpočasnejšo rast v zadnjem letu dni, in sicer le 2 % na letni ravni (za primerjavo: v drugem četrtletju je ta rast znašala 6,7 %). Padec je v večji meri posledica motenj v dobavnih verigah, predvsem v avtomobilski industriji. Federal Reserve je kljub tem nekoliko slabšim podatkom oznanila svojo namero, da namerava prenehati izvajati mesečne nakupe obveznic na odprtem trgu do konca prve polovice prihodnjega leta. Začenši z letošnjim novembrom, naj bi tako mesečne nakupe zmanjševali za 15 milijard USD na mesec. Ameriški borzni indeksi so kljub tej informaciji mesec oktober zaključili z visoko rastjo, in sicer je S&P500 pridobil 6,91 %, Dow Jones 5,84 %, Nasdaq pa 7,27 %. Pridobil je tudi ameriški dolar in se proti evru okrepil za 0,17 % na 1,1561 dolarja za 1 evro.

Letna inflacija, ki je še septembra v evroobmočju znašala 3,4 %, se je oktobra povzpela na 4,1 %. Podobno kot ameriška, tudi evropska centralna banka meni, da je trenutni skok inflacije le prehodne narave. Rast BDP v tretjem četrtletju je v evroobmočju znašala 2,2 %. Tudi evropski borzni indeksi so oktober zaključili pozitivno, le nekoliko manj kot ameriški. Kombinirani Eurostoxx50 je pridobil 5 %, nemški DAX 2,81 % in francoski CAC 4,76 %. Še bolj je zaostal slovenski SBITOP z le 0,78 % rastjo. Britanske FTSE100 je pridobil 2,13 %, poleg tega pa se je še britanski funt okrepil za 1,77 %. Velika Britanija morda še nekoliko bolj od ostalih trpi zaradi težav v dobavnih verigah, špekulira pa se, da bi morda Angleška centralna banka lahko bila prva od večjih, ki bi dejansko dvignila tudi temeljno obrestno mero v državi.

Japonski borzni indeks Nikkei je bil edini pomembnejši borzni indeks, ki je mesec zaključil negativno in sicer je izgubil 1,9 % vrednosti. Konec oktobra so imeli tam volitve, na katerih je Fumio Kishida postal novi japonski predsednik vlade. Velika pričakovanja so sedaj usmerjena v napovedani novi fiskalni paket spodbud za krepitev povpraševanja. Borzni indeks v Hongkongu je s 3,26 % rastjo deloma okreval po septembrskem 5,04 % padcu, potem ko so se strahovi v kitajskem nepremičninskem sektorju malce ohladili.

Svojo rast nadaljuje cena nafte. Po septembrski 6,53 % rasti je cena v oktobru še pospešila in pridobila dodatnih 11,38 % in se v primeru teksaške nafte WTI povzpela do 83,57 USD za sodček. Zlato je pridobilo 1,53 %, srebro pa kar 8,13 %, je pa poleg tega potreba omeniti, da je le mesec pred tem zdrsnilo za podobnih 8,16 %.

Dogajanje na trgih povzema Rudy Marchant, upravljavec skladov.

Dodajamo pregled ključnih finančnih kategorij. Več o dogajanju na trgih lahko preberete v rubriki Strokovni članki. Informacije o poslovanju skladov lahko pridobite v mesečnih poročilih.