Leto 2020 je naposled za nami in najbrž se bo večina strinjala, naj gre čim prej v pozabo. Bilo je namreč zaznamovano z izbruhom globalne pandemije, ukrepov za njeno izolacijo ter posledično razmeroma hudo gospodarsko krizo. K sreči je zaključek leta prinesel nekaj optimizma zaradi odkritja cepiva proti koronavirusu ter izvolitve novega ameriškega predsednika, s čimer se zaključuje Trumpova samovšečna vladavina v Beli hiši.

Globalne borze so leto preživele kot na vlakcu smrti. Od januarja do konca februarja je še prevladovala rast, kljub že nekoliko stagnirajočim makroekonomskim podatkom. Nato je prišlo do nenadnega izbruha bolezni Covid-19, ki je v Evropo prišla iz kitajske province Wuhan. Razglašena je bila epidemija, najprej v Evropi in nato še v ZDA in povsod po svetu. V vsega treh tednih so se sesule tudi najpomembnejše svetovne borze, indeksi so izgubili med 25 % in 35 % vrednosti. Med najbolj prizadetima sektorja sta bila letalska industrija in turizem. 

Dno je bilo doseženo v drugi polovici marca, čemur je nato sledilo hitro okrevanje do konca poletja. Okrevanje je bilo upočasnjeno jeseni, ko je postalo očitno, da prihaja drugi val epidemije. September in oktober sta tako ponovno minila v znamenju padajočih borznih tečajev, čeprav ne tako dramatično kot marca. Pozitivni preboj je bil naposled dosežen v začetku novembra, ko sta borze prijetno presenetili novici o odkritju delujočega cepiva in zmaga demokratskega kandidata Bidna na ameriških predsedniških volitvah. 

Leto 2020 so borzni indeksi zaključili zelo različno. Evropa denimo je bila bolj ali manj negativna. Indeks Eurostox 50 je zaključil leto 5,14 % v minusu, francoski CAC40 je izgubil 7,14 %, slovenski SBITOP pa 2,7 %. Zaradi težav, povezanih z Brexitom je največji padec v višini 14,34 % beležil britanski FTSE100, eden redkih pozitivnih pa je bil nemški DAX, in sicer 3,55 %.

Na drugi strani ocena v ZDA, so jo lastniki delnic odnesli veliko bolje. Ameriški indeks Dow Jones Industrials je pridobil 7,25 %, S&P500 še več in sicer 16,26 %, tehnološki indeks Nasdaq pa izjemnih 43,64 %. Vsi trije so obenem dosegli tudi svoje zgodovinsko rekordne vrednosti. Poudariti je treba, da je bila večina rasti skoncentrirana v pet tehnoloških gigantov Apple, Amazon, Facebook, Microsoft in Google. Ker je dolar na letni ravni izgubil 9 % vrednosti, donosi teh delnic, merjeni v evrih, seveda niso tako visoki.

Azijsko-pacifiška regija je prav tako beležila mešane rezultate. Japonski Nikkei je leto zaključil s 16 % rastjo, medtem pa je hongkonški Hang Seng izgubil 3,4 %. Kitajske delnice so namreč prišle pod udar ameriške administracije zaradi netransparentnosti revizijskih izkazov in hkrati domače kitajske regulative zaradi občutka domače politike, da nekateri velika podjetja pridobivajo preveč monopolne moči in s tem ogrožajo položaj centralnih oblasti.

Mesec december se je večinoma zaključil pozitivno, kljub povečanim strahovom zaradi novega vala epidemije in novih ukrepov, povezanih z njenim omejevanjem. Borzni indeksi ostajajo pozitivni glede bližajočega se izhoda iz zdravstvene krize ter bolj umirjenih tonov s strani novega ameriškega predsednika, ki obenem že napoveduje rekordne pakete fiskalnih pomoči ameriškim gospodinjstvom in gospodarstvu. Ker imajo demokrati večino tako v Senatu kot v Predstavniškem domu, trgi pričakujejo relativno malo težav pri vladanju. Leto 2021 naj bi torej zaznamovalo dokončno okrevanje po krizi, zato smo optimisti.

Dogajanje na trgih povzema Rudy Marchant, upravljavec skladov.

Dodajamo pregled ključnih finančnih kategorij. Več o dogajanju na trgih lahko preberete v rubriki Strokovni članki. Informacije o poslovanju skladov lahko pridobite v mesečnih poročilih.