Dolgo pričakovani skok inflacijskih pričakovanj postaja realnost. 12. maja je ameriški urad Bureau of Labor Statistics objavil skok osnovne inflacije v ZDA v mesecu aprilu za 0,9 %, kar je bilo močno nad pričakovanimi 0,3 %. Gre za najvišje mesečno povečanje v skoraj 40 letih. Inflacija na letni ravni se je skoraj podvojila iz 1,6 % na 3 %, kar je prav tako zabeležen nivo v 25 letih in precej nad pričakovanimi 2,3 %. Osnovna inflacija (core inflation) ne upošteva stroškov hrane in energije, ki so precej volatilni. Podobna slika se razvija tudi drugod po svetu, saj se je denimo indeks sprememb cen na letni ravni znotraj evroobmočja premaknil iz -0,3 % v decembru lani, najprej na 1,6 % v aprilu in nato na 2 % v maju.

Odpiranje gospodarstev zaradi izboljšanja epidemiološke slike vodi v rast potrošnje, ki je še dodatno spodbujena z obsežnimi državnimi spodbudami. Podjetja imajo celo težave slediti temu povpraševanju, kar povzroča ozka grla v oskrbovalnih verigah in posledično proizvodnji. Ta kombinacija vodi v rast cen od osnovnih surovin preko celotne distribucijske verige do končnih dobrin za splošno potrošnjo.

Kljub dejstvu, da je Federal Reserve še do nedavnega trdila, da zvišanje obrestnih mer ni na vidiku vsaj do konca leta 2023, postaja čedalje bolj verjetno, da bodo s prvim zvišanjem morda poskusili že letos. Zvišanje obrestnih mer bi bilo smiselno, ko inflacija dlje časa presega 2 % na letni ravni in trenutno smo že krepko nad to številko. Pričakujemo lahko sicer, da se bo inflacijski skok v naslednjih mesecih po zagonu proizvodnje in normalizaciji razmer nekoliko umiril, a bo najbrž trajalo precej dlje časa, da se bo letna inflacija ponovno spustila pod mejo 2 %.

Trenutna letna osnovna inflacija v višini 3 % je najvišja po letu 1996. A takrat so bile obrestne mere nekje med 5 % in 6 %, trenutno pa pri vsega 0,25 %. To pomeni, da držanje denarja na banki dejansko znižuje njegovo kupno moč, ker cene rastejo veliko hitreje kot obresti, ki jih varčevalci prejmejo za bančne depozite. Vztrajanje pri tako nizkih obrestnih merah je nevzdržno in po mojem mnenju bi bil dvig obrestnih mer pravilna odločitev, preden inflacijska pričakovanja pobegnejo predaleč.

Kapitalski trgi so sicer takoj po objavi vročih inflacijskih številk malenkost pokleknili, vendar so uspeli vrednost bolj ali manj zadržati brez večjih izgub, saj je bil pojav inflacije do neke mere že pričakovan, poleg tega pa ekonomsko okrevanje lepo napreduje. Indeks Dow Jones je pridobil 1,93 %, S&P500 pa 0,55 %. Tehnološki indeks Nasdaq je izgubil 1,53 %, ker so vlagatelji zaradi pričakovanj o predčasnem zvišanju obrestnih mer prodajali visoko-vrednotene tehnološke delnice. Mesec maj je bil negativen tudi za ameriški dolar, ki je proti evru izgubil 1,93 % vrednosti.

Evropski indeksi so se bolje odrezali od ameriških. Kombinirani Eurostoxx50 je pridobil 1,63 %, nemški DAX 1,88 %, francoski CAC pa 2,83 %. Nesporni zmagovalec je bil že drugi mesec zapored slovenski borzni indeks SBITOP s 6,97 % rastjo, potem ko je že v mesecu aprilu poskočil za 7,49 %. Britanski FTSE je pridobil 0,76 %, britanska valuta funt pa dodatnih 1,12 % proti evru. Japonski Nikkei je zrasel za skromnih 0,16 %, hongkonški Hang Seng pa za 1,49 %.

Veliki zmagovalci meseca so bile surovine, cena nafte je denimo zrasla za 5,3 %, 8,06 % oziroma 8,96 % pa sta zrasla tudi zlato in srebro. Po dolgem času se je zlato tako ponovno povzpelo preko meje 1.900 USD za unčo.

Dogajanje na trgih povzema Rudy Marchant, upravljavec skladov.

Dodajamo pregled ključnih finančnih kategorij. Več o dogajanju na trgih lahko preberete v rubriki Strokovni članki. Informacije o poslovanju skladov lahko pridobite v mesečnih poročilih.