Danes, ko inflacije ni več mogoče spregledati, ostaja le še vprašanje ali bo njen efekt res le prehodne narave, ali pa bo postala trajna in bo vplivala na elemente gospodarske rasti. Je torej inflacija le začasna posledica ozkih grl v dobavnih verigah zaradi odpiranja gospodarstev po epidemiji, ali se lahko preobrazi v nekaj bolj trajnega?

Ameriška centralna banka Federal Reserve vztraja, da je trenutni skok inflacije le prehodne narave, zato bo obrestne mere obdržala na ničli skozi celotno leto 2022. Prva dva možna dviga naj bi se po predvidevanjih FED zgodila v letu 2023, kar je sprva nekoliko vznemirilo borze, a je predsednik odbora guvernerjev Jerome Powell takoj pohitel z izjavo, da pričakovanje dviga obrestnih mer v letu 2023 še ni zagotovilo, da se bo to tudi dejansko zgodilo.

Medtem je osnovna inflacija v ZDA poskočila iz 1,6 % v marcu, na 3 % v aprilu, zatem na 3,8 % v maju in sedaj na 4,5 % v juniju, kar je najvišji nivo po letu 1991. Inflacija se torej nahaja nad ciljnima 2 % že več kot tri mesece zapored, zato je odločitev FED, da še ne namerava zaostriti denarne politike precej pogumna. Pravzaprav so tudi sami priznali, da bodo dovolili inflaciji, da za nekaj časa preseže ciljno raven 2 %. Če pogledamo globlje v strukturo inflacijskih številk lahko ugotovimo, da so na rast inflacije najbolj vplivale rastoče cene surovin, letalskih storitev in rabljenih avtomobilov zaradi česar lahko dejansko pričakujemo, da bo vsaj del inflacije res le prehodne narave. To kaže tudi zadnji zdrs donosa 10-letne ameriške obveznice iz 1,61 % na 1,47 % letno, kar pomeni, da niti obvezniški trgovci niso preveč zaskrbljeni zaradi trenutno visokih inflacijskih podatkov.

Delniški trgi so mesec junij zaključili precej mešano. Najbolje se je odrezala panoga informacijske tehnologije. Ameriški industrijski indeks Dow Jones je zdrsnil za 0,08 %, medtem, ko je S&P500 pridobil 3,93 %, tehnološki Nasdaq pa kar 5,49 %. Okrepil se je tudi ameriški dolar in sicer je proti evru pridobil 3,03 % vrednosti. Evropski borzni indeksi so bili v juniju precej skromnejši od ameriških. Kombinirani Eurostoxx 50 je zrasel za 0,61 %, nemški DAX za 0,71 %, francoski CAC40 pa za 0,94 %. Po dveh izstopajoče močnih mesecih je slovenski borzni indeks SBITOP tokrat beležil minus in sicer v višini 1,46 %. Britanski FTSE je pridobil skromnih 0,21 %, pri čemer se je za 0,34 % okrepila tudi vrednost britanskega funta proti evru. Azijski indeksi so večinoma beležili rdeče številke, japonski Nikkei je izgubil 0,24 %, hongkonški Hang Seng pa -1,11 %.

Cene surovin so bile v mesecu juniju prav tako mešane, saj je sodček nafte WTI denimo pridobil 9,72 % in se povzpel do cene 73,47 USD, kar je najvišje po oktobru 2018, so pa na drugi strani zdrsnile cene plemenitih kovin. Zlato in srebro sta tako izgubila cca 7 % vrednosti, predvsem kot posledica krepitve ameriškega dolarja in pričakovanj, da bo inflacija le prehodne narave in se bo počasi začela umirjati.

Dogajanje na trgih povzema Rudy Marchant, upravljavec skladov.

Dodajamo pregled ključnih finančnih kategorij. Več o dogajanju na trgih lahko preberete v rubriki Strokovni članki. Informacije o poslovanju skladov lahko pridobite v mesečnih poročilih.