Dobri poslovni rezultati in gospodarsko okrevanje v mesecu juliju niso bili dovolj, da bi razblinili strahove, povezane z naraščanje števila okuženih z različico Delta bolezni COVID-19. Ob morebitni vnovični implementaciji delnega zapiranja družabnega življenja v jeseni, se pojavljajo dvomi o zmožnosti ohranitve takega tempa okrevanja. Kljub temu trenutni podatki v ZDA kažejo na zdravo gospodarsko okrevanje. Centralna banka Federal Reserve je prav tako pripoznala gospodarski napredek, vendar bo z zmanjševanjem mesečnih odkupov državnih obveznic še počakala, dokler ne bo okrevanje bolj stabilno. Inflacija ostaja tveganje, vendar FED ohranja stališče, da je rast cen le prehodne narave. Delež ameriških podjetij, ki so presegla pričakovanja v poslovnih rezultatih drugega četrtletja, ostaja nad pet-letnim povprečjem. Ameriški borzni indeksi tako julij zaključujejo v zelenem, in sicer S&P500 za 0,6 %, Dow Jones Industrials 1,26 % in Nasdaq Composite 1,16 %. Vrednost dolarja proti evru se skoraj ni spremenila in ostaja pri 1,187 dolarja za evro.

Medtem gospodarska aktivnost v evroobmočju narašča najhitreje po letu 2000. Indeks nabavnih managerjev je zrasel na 60,6 v primerjavi z 59,5 v mesecu juniju. Podatki Eurostata kažejo 2,2 % gospodarsko rast BDP evroobmočja v drugem četrtletju v primerjavi z 0,3 % padcem v prvem četrtletju. Letna inflacija se je iz junijskih 1,9 % povzpela na 2,2 %. Evropska centralna banka je sicer svoj inflacijski cilj nekoliko premaknila iz “območja pod 2 %” na “okrog 2 %”, s čimer naj bi signalizirali, da ne bodo zategovali likvidnosti, tudi če bo inflacija kak mesec nad 2 %. Večina evropskih borznih indeksov je mesec julij prav tako zaključila z rastjo. Kombinirani Eurostoxx50 je pridobil 0,62 %, nemški DAX 0,09 %, francoski CAC pa 1,61 %. A vse naštete je premagal slovenski borzni indeks SBITOP s kar 3,7 % rastjo vrednosti. Na drugi strani je bil rahlo negativen britanske FTSE z 0,07 % padcem, vrednost britanskega funta pa se je proti evru okrepila za 0,41 % na 0,8536 funta za evro.

Azija, še posebej pa Kitajska, je precej zaostala za rastjo ostalih svetovnih borz. Kitajske oblasti so namreč močno pritisnile na podjetja v tehnološkem in izobraževalnem sektorju, kar je povzročilo razprodajo teh delnic. Vlagatelji so sedaj previdni in se bojijo, da bi se regulatorni ukrepi utegnili širiti tudi na druge sektorje kitajskega gospodarstva. Hongkonški borzni indeks je zaradi tega do konca meseca julija izgubil kar 9,94 %, sosednji japonski pa 5,24 % vrednosti.

Na področju cen surovin so bili premiki mešani, nafta je pridobila 0,65 % vrednosti in se povzpela na ceno 73,95 USD za sodček. Zlato je zraslo za 2,57 % na 1817,20 USD za unčo, srebro pa je izgubilo 2,47 % vrednosti.

Dogajanje na trgih povzema Rudy Marchant, upravljavec skladov.

Dodajamo pregled ključnih finančnih kategorij. Več o dogajanju na trgih lahko preberete v rubriki Strokovni članki. Informacije o poslovanju skladov lahko pridobite v mesečnih poročilih.