Globalni kapitalski trgi so tudi v oktobru nadaljevali z drsenjem, kar je predvsem posledica naraščajočega drugega vala epidemije bolezni COVID-19. Začenja se tudi sezona objav rezultatov poslovanja v tretjem četrtletju letošnjega leta, ki zaradi efekta epidemije kaže mešane rezultate. Smo tudi v času ameriških predsedniških volitev, katerih nepredvidljiv rezultat drži trge v napetosti. Republikanci so sicer tik pred tem dosegli svojo nominacijo za nadomestno sodnico ameriškega vrhovnega sodišča, ni pa jim uspelo skozi politični proces spraviti drugega svežnja stimulacijskih ukrepov, ki bi podprli gospodarstvo v soočanju s posledicami epidemije.

Ameriški borzni indeks S&P500 je v oktobru izgubil 2,77 %, Dow Jones Industrials 4,61 %, tehnološki indeks Nasdaq pa 2,29 % vrednosti. Stopnja brezposelnosti počasi upada in po zadnjih podatkih znaša 6,9 %, rast BDP pa je v tretjem četrtletju zabeležila rekordnih 33,1 % na letni ravni. Potrebno je poudariti, da ta podatek seveda sledi 5 % kontrakciji v prvem četrtletju in 31,4 % kontrakciji v drugem četrtletju (vse prevedeno na letno raven), ki sta bili posledici ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa. 

Tudi evropski borzni indeksi so oktobra v glavnem padali. Nemški DAX je zdrsnil kar za presenetljivih 9,44 %, k čemur je posamično največ prispevala delnica družbe SAP AG. Gre za ponudnika poslovne programske opreme in storitev, katerega delnica je, po objavi opozorila o nedoseganju načrtovanega dobička, zdrsnila za dobrih 20 % v enem samem dnevu. Ta delnica je imela pred tem v nemškem indeksu DAX najvišjo posamično utež in sicer je predstavljala preko 10 % indeksa. Francoski borzni indeks CAC je v istem obdobju izgubil 4,36 %, kombinirani Eurostoxx50 7,37 % britanski FTSE pa 3,94 %. Kljub temu, da je bil Brexit še pred letom dni na naslovnicah vseh časopisov, se danes zdi, da je zadeva že pozabljena, pa čeprav napredka v pogajanjih ni. 

Brezposelnost evroobmočja se medtem giblje v nasprotni smeri od ameriške in torej narašča. Iz 7,4 %, kolikor je znašala februarja, se je povzpela na 8,3 %. Kljub temu je ta številka glede na okoliščine še razmeroma nizka in je posledica ukrepov, kot so čakanje na delo, ki preprečujejo povečevanje števila uradno brezposelnih na zavodih za zaposlovanje. Rast BDP evroobmočja je v tretjem kvartalu letošnjega leta dosega 12,7 %, potem ko je v prvem kvartalu upadla za 3,6 %, v drugem pa za dodatnih 11,8 %. Glede na dejstvo, da sedaj povsod divja razmeroma močan drugi val epidemije, so prognoze glede zadnjega kvartala še precej nepredvidljive. 

Vse oči so seveda uprte v ameriške predsedniške volitve. Ankete napovedujejo zmago demokratskega kandidata Bidna. V igri pa so poleg predsednika, tudi mesta v ameriškem Senatu in Predstavniškem domu. V kolikor bosta ti dve instituciji ostali razdeljeni med največji politični stranki, bo vodenje države s strani novoizvoljenega predsednika oteženo in podvrženo neprestanemu političnemu trgovanju. Na Vrhovnem sodišču ZDA imajo sedaj precejšnjo večino »republikanski« sodniki (6:3), kar utegne prav tako vplivati na politično sceno, še posebej, če se bo pred tem sodiščem znašla usoda letošnjih volitev. Kakorkoli se bo izteklo, mi smo pripravljeni odreagirati in prilagoditi strukturo portfeljev skladov in podskladov krovnega sklada v upravljanju družbe Primorski skladi, d.o.o., Koper.

Dogajanje na trgih povzema Rudy Marchant, upravljavec skladov.

Dodajamo pregled ključnih finančnih kategorij. Več o dogajanju na trgih lahko preberete v rubriki Strokovni članki. Informacije o poslovanju skladov lahko pridobite v mesečnih poročilih.