September je na borzah zaznamovala rahla korekcija tečajev. Bližajo se namreč pomembne ameriške predsedniške volitve v precej konfliktnem ozračju, znova skokovito narašča število okuženih z novim koronavirusom, poleg tega pa se trgi soočajo še z negotovostjo okoli sprejema drugega paketa fiskalnih ukrepov v ZDA.

Ameriški borzni indeks S&P500 je tako v mesecu septembru izgubil 3,92 % vrednosti, Dow Jones Industrials 2,28 %, Nasdaq pa kar 5,16 %. Je pa v istem obdobju porasla vrednost dolarja proti evru in sicer za 1,83 %. Najbolj prizadet sektor je bil tehnološki z velikani, kakršna sta Apple in Goole, ki sta izgubila preko 10 % vrednosti. Centralna banka Federal reserve je napovedala, da bodo obrestne mere ostale blizu ničle vsaj do leta 2023, pri čemer se ne bo ozirala na morebitno inflacijo, kjer cilj ostaja 2 % letno. BDP v drugem četrtletju je v ZDA zabeležil astronomski 31,4 % padec (prevedeno na letno raven). Na bolj pozitivni strani se nahaja podatek o številu brezposelnih, ki konstantno upada in znaša 8,4 %. Borze kljub temu čakajo na politični dogovor v ZDA glede drugega paketa fiskalnih ukrepov za premagovanje krize. Trenutno se zdi, da kljub nenehni grožnji, da se pandemija ne umirja, ameriški senat ni sposoben sprejeti dogovora in se le-ta vse bolj odmika na čas po volitvah. 

Evropski kapitalski trgi se v  septembru niso odrezali dosti bolje. Nemški indeks DAX je izgubil 1,43 %, francoski CAC 2,91 %, kombinirani Eurostoxx pa 2,41 %. Nova guvernerka Evropske centralne banke Christine Lagarde je očitno bolj optimistična od predhodnika in napoveduje manjši upad BDP evroobmočja (okrog 8 %) od prvotno pričakovanega 8,7 % padca. Za naslednje leto ECB pričakuje 5 % rast BDP in 3,2 % v letu za tem. Kljub temu trenutna negotovost vpliva na osebno potrošnjo in poslovne investicije. Zaradi tega namerava ECB vzdrževati sedanji nivo monetarnih spodbud. Junija je ECB povečala svoje monetarne programe iz 750 milijard EUR na 1.350 milijard EUR z veljavnostjo vsaj do junija 2021. Trgi, zaradi ponovnega naraščanja okuženih v drugem valu epidemije, pričakujejo še dodatno povečanje teh programov še pred koncem tega leta. 

Britanski borzni indeks FTSE100 je izgubil 2,64 %, medtem pa je britanski funt pridobil 1,6 % proti evru. Nezaključena zgodba o brexitu, na katero smo že skoraj pozabili, znova prihaja v ospredje medijske pozornosti. Resnega napredka v pogajanjih do danes še ni čutiti. 

Edini pomembnejši borzni trg, ki v septembru ni beležil padca je japonski, kjer je borzni indeks Nikkei pridobil skromnih 0,2 % vrednosti. Veliko slabše jo je zaradi napetosti med ZDA in Kitajsko odnesel indeks v Hong Kongu, s kar 6,82 % padcem.

Dogajanje na trgih povzema Rudy Marchant, upravljavec skladov.

Dodajamo pregled ključnih finančnih kategorij. Več o dogajanju na trgih lahko preberete v rubriki Strokovni članki. Informacije o poslovanju skladov lahko pridobite v mesečnih poročilih.