Okrevanje trgov po šoku zaradi izbruha bolezni COVID-19 se je nadaljevalo tudi v maju. V zadnjih dneh se je sicer nekoliko upočasnilo, potem ko postajajo čedalje bolj jasni negativni efekti zapiranja družabnega življenja v mesecih april in maj. Večina evropskih in ameriških borznih indeksov je kljub temu beležila visoke mesečne stopnje rasti. Optimizem glede naglega okrevanja v drugi polovici leta, povezan z obsežnimi fiskalnimi in monetarnimi spodbudami, potiska vrednosti delnic navzgor.

Nemški borzni indeks DAX je v mesecu maju beležil 6,68 % rast, francoski CAC 2,70 % rast, britanski FTSE100 4,04 % in kombinirani Eurostoxx50 rast v višini 4,18 %. Preko luže je borzni indeks S&P500 poskočil za 4,53 %, Dow Jones za 4,26 %, tehnološki indeks Nasdaq pa se je po 6,75 % rasti zelo močno približal svojemu februarskemu rekordu izpred krize.

Kljub močni rasti previdnost ostaja primarna skrb, saj večina makroekonomskih indikatorjev še naprej beleži zgodovinsko negativne ravni. Po tednih naraščanja števila iskalcev zaposlitve v ZDA, je brezposelnost tam iz 4,4 % v marcu poskočila na 14,7 % v aprilu. S tem je močno presegla dosedanji rekord 10,8 % iz decembra 1982. Velik del tega je najbrž le začasnega značaja, kot posledica prisilnih zapiranj podjetij zaradi ukrepov za zajezitev širjenja virusa. Klub temu bo trajalo kar nekaj časa, preden se bo delež brezposelnih znova spustil v območje enomestnih številk. Večina podjetij je namreč šele začela z ocenjevanjem škode in evalvacijo nastale situacije ter sprejemanjem dolgoročnejših ukrepov za racionalizacijo poslovanja, med katerimi so zniževanje dividend, prekinitev nakupov lastnih delnic, preložitev nenujnih investicij, kar seveda vključuje tudi manjšo potrebo po delovni sili. 

Protivirusni ukrepi so seveda močno prizadeli sektor maloprodaje. V ZDA so marca beležili 8,7 % padec maloprodajne aktivnosti, največ po novembru 2008, ko so takrat sredi najhujše finančne krize padli za vsega 2,8 %. Aprila je bila ta številka nato še bolj presenetljiva, saj je maloprodaja upadla kar za 16,4 % v primerjavi z že tako slabim mesecem prej. Ponovno gre najbrž za kratkotrajni efekt, ker so bili ljudje prisiljeni ostati doma, kar pomeni, da bomo ob odpiranju trgovin beležili tudi visoke skoke rasti maloprodaje v naslednjih mesecih.

Bilo je za pričakovati, da bo efekt ukrepov omejevanja družabnega življenja močno vplival na rast, oziroma bolje povedano padec BDP. Upad v prvem četrtletju v ZDA je zabeležen v višini 5,0 %, podobno kot v letu 2009. Ker so se ukrepi začeli šele sredi marca, je v drugem četrtletju za pričakovati še slabše številke. 

Podobni scenariji se odvijajo tudi drugod po svetu. Brezposelnost v evroobmočju se je sicer do sedaj relativno  dobro držala pri stopnji 7,3 % v mesecu aprilu. Je pa precej, in sicer za 11,2 %, upadla vrednost maloprodaje v mesecu marcu in nato še za dodatnih 11,7 % v mesecu aprilu. Tudi industrijska proizvodnja evroobmočja je z velikanskim 17,1 % aprilskim padcem sledila že tako močno negativnemu 11,3 % marčevskemu zdrsu. BDP evroobmočja je posledično v prvem četrtletju beležil 3,6 % padec, seveda pa so pričakovanja za drugi kvartal še slabša. 

Čemu lahko torej pripišemo močno rast delnic v mesecu maju? V veliki meri gre predvsem za pričakovanje zelo močnega popravka gospodarske aktivnosti v drugi polovici leta in nato seveda v naslednjem letu. Mi ostajamo ob teh napovedih nekoliko bolj previdni in bolj izpostavljeni do defenzivnih sektorjev, kakršna sta osnovne potrošne dobrine in farmacija. Ravno zaradi sproščanja ukrepov omejevanja družabnega življenja namreč narašča nevarnost širitve drugega vala okužb. Sicer pa ne pričakujemo, da bi v takem primeru prišlo do ponovitve tako drastičnih ukrepov kot v prvem valu, saj globalno gospodarstvo česa takega preprosto ne bi več preneslo.

Dogajanje na finančnih trgih povzema Rudy Marchant, upravljavec skladov.

Dodajamo pregled ključnih finančnih kategorij, več o dogajanju na finančnih trgih pa lahko preberete v rubriki Strokovni članki. Informacije o poslovanju skladov lahko pridobite v mesečnih poročilih.