Novi koronavirus, ki je v januarju pustošil predvsem po Kitajski, se je februarja preselil na evropska tla in v marcu naposled povzročil globalno pandemijo. Borzni trgi povsod po svetu so konec meseca februarja, ko so začele prihajati prve številke o okuženih iz Italije, začeli agresivno izgubljati vrednost. Ker se je število okuženih začelo hitro širiti iz države v državo, so le-te začele zapirati meje, ukinjati javne prireditve ter omejevati medsebojne stike ljudi. Zadnji korak je bilo zaprtje trgovin ter uvedba karantene z delom od doma, kjer je to mogoče s ciljem, da bi se preprečila preobremenitev zdravstvenih institucij z okuženimi pacienti.

Borzna volatilnost je bila rekordna, saj smo bili priče več zaporednim dnevom s 5 % padci najpomembnejših delniških indeksov, nekajkrat celo z 10 % dnevnim padcem, kar je sicer sila redek pojav.  Divji borzni ples se je naposled umiril v drugi polovici marca na podlagi optimizma, da bodo sprejeti ukrepi vendarle uspešno zajezili širitev virusa, ter da bo že meseca maja ali najkasneje junija možna vrnitev v vsaj približno predkrizne čase. Kljub sramežljivemu popravku v zadnjem tednu, pa se je mesec marec vseeno zaključil v rdečih številkah, in sicer nemški indeks DAX s 16,44 % padcem, francoski CAC je izgubil 17,21 % in kombinirani indeks Eurostoxx50 s 16,30 % padcem.

Podobna, le nekoliko manj negativna, so bila gibanja ameriških borznih indeksov. Dow Jones Industrials je tako izgubil 13,74 %, S&P500 12,51 %, tehnološki Nasdaq pa 10,12 %. ZDA so medtem v mesecu aprilu postale svetovni epicenter pandemije virusa.

Zanimanje vlagateljev se sedaj počasi iz medicinskih vprašanj vse bolj seli k ocenjevanju vpliva karantenskih ukrepov na globalno ekonomijo. Centralna banka ZDA, Federal Reserve, je denimo ključno obrestno mero v enem samem koraku znižala iz 1,5 % na ničlo. Temu je sledil še paket spodbujevalnih ukrepov, sprejet v kongresu in težak cca. 2.200 milijard USD, namenjen podpori gospodarstvu in ljudem v času izpada dohodka. Podobni ukrepi se sprejemajo tudi drugje po svetu, kar pomeni, da se pričakuje zelo visoka gospodarska škoda.

Zadnji teden marca se je začela kazati prva prava slika posledic ukrepov za zajezitev novoodkritega koronavirusa. Število iskalcev zaposlitve v ZDA se je namreč skokovito povečalo za 3 milijone oseb in porušilo vse predhodne tedenske rekorde, stare več kot 40 let. In to je bil šele prvi teden ukrepov v ZDA, kar pomeni, da je globalna recesija sedaj že dejstvo.

Padec tečajev na delniških trgih je del tega poslabšanja gospodarske aktivnosti že prebavil, vprašanje pa je ali je bilo to vse. Makroekonomska predvidevanja so v tem trenutku le ugibanja, ne ve se niti kdaj bodo karantenski ukrepi prenehali veljati ter ali nas morebiti čaka drugi val okužb po sprostitvi ukrepov. Dodatno negotovost pa vnašajo še vprašanja ali bo ta kriza vnesla tudi kakšne dolgoročnejše spremembe obnašanja potrošnikov, kar bi lahko vplivalo na kasnejšo gospodarsko rast po krizi. Zaenkrat torej ostajamo na bolj defenzivni strani.

Dogajanje na finančnih trgih povzema Rudy Marchant, upravljavec skladov.

Dodajamo pregled ključnih finančnih kategorij, več o dogajanju na finančnih trgih pa lahko preberete v rubriki Strokovni članki.

Informacije o poslovanju skladov lahko pridobite v mesečnih poročilih.