Fokus vlagateljev v prvih treh tednih februarja je bil usmerjen predvsem v makroekonomsko sliko. Gospodarstvo evroobmočja se je do sedaj z velikimi mukami komajda uspelo obdržati nad območjem recesije. 14. februarja je nato Nemčija objavila uradni podatek o stagnaciji svojega gospodarstva v zadnjem kvartalu 2019, kar je dodatno podžgalo skrbi glede recesije. Rast nemškega gospodarstva v zadnjem kvartalu lanskega leta je znašala 0%, rast gospodarstev evroobmočja v enakem obdobju pa pičlih 0,1% merjeno glede na predhodni kvartal. Gre za najnižje številke po letu 2014, kar je vplivalo tudi na zdrs vrednosti evra.

Slabi podatki so prišli tudi iz Japonske, saj se je tamkajšnje gospodarstvo v zadnjih treh mesecih preteklega leta skrčilo za 1,6%, kar je največji padec v zadnjih šestih letih. Podatki o maloprodaji v ZDA za mesec januar kažejo na stagnacijo, revidirani navzdol pa so bili ti podatki tudi za mesec december in sicer iz predhodno objavljenih 0,5% rasti na 0,2% rast. Za 0,3% se je skrčila tudi januarska industrijska proizvodnja ZDA. 

Kljub ne ravno blestečim makroekonomskim novicam, pa so se borzni trgi v prvih treh tednih februarja še presenetljivo dobro držali. Nato pa je udarilo: COVID-19. Novo-odkriti koronavirus je v mesecu januarju najprej pustošil predvsem na Kitajskem. V zadnjem tednu februarja, pa je nato Evropo presenetil nenaden, hiter izbruh števila obolelih v Italiji in nato nagla širitev še v ostale evropske države. Nevarnost, da bo bolezen prerasla v pandemijo je naposled stresla tudi delniške trge. V ponedeljek 24. februarja so evropske in ameriške borze zabeležile enega najbolj negativnih dni po finančni krizi iz leta 2008. Drsenje se je z vmesnimi popravki nato nadaljevalo tudi v naslednjih dneh. 

Borze so tako mesec februar zaključile močno v rdečem območju. Ameriški indesk Dow Jones je izgubil 10,07% vrednosti, S&P500 8,41%, nemški DAX 8,41%, francoski CAC 8,55% prav toliko tudi Eurostoxx50. Britanski FTSE100 je izgubil še več in sicer kar 9,68%, japonski Nikkei pa 8,89%. Le hongkonški Hang Seng se je uspel izogniti masakru in je mesec zaključil z le 0,69% padcem najbrž zato, ker se je širjenje virusa na Kitajskem že počasi ustavljalo. 

Najbolj so bili na udaru vlagateljev razumljivo sektorji povezani s potovanji, kot denimo letalska podjetja, potovalne agencije, hoteli, restavracije, ladijska križarjenja ipd. Tudi sami smo se skušali naložb v teh sektorji kar najhitreje znebiti iz portfeljev naših skladov. Seveda pa ko enkrat trge zajame panika, se obnašanje vlagateljev spremeni v iracionalno in takrat je pomembno ohraniti mirno kri, zmanjšati škodo na minimum in poskušati identificirati priložnosti, ki se bodo pojavile, ko se bo panika nekega dne umirila. Zaenkrat ostajamo defenzivni in spremljamo novice o razvoju situacije povezane s koronavirusom.

Dogajanje na finančnih trgih povzema Rudy Marchant, upravljavec skladov.

Dodajamo pregled ključnih finančnih kategorij, več o dogajanju na finančnih trgih pa lahko preberete v rubriki Strokovni članki.

Informacije o poslovanju skladov lahko pridobite v mesečnih poročilih.